Torek, 20. 6. 2017, 4.04
7 let, 1 mesec
Komu bo Delavska hranilnica delila denar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,35
7
Manj kot leto dni po tem, ko so zbrali dovolj svežega kapitala in izpolnili zahteve bančnega regulatorja, bodo v Delavski hranilnici izplačali najvišje dividende v svoji zgodovini.
Sindikatom, ki obvladujejo skoraj polovico lastništva, in drugim lastnikom nameravajo razdeliti več kot 1,8 milijona evrov. Če bo predlog na četrtkovi skupščini potrjen, bo več kot 600 delničarjev prejelo pet evrov bruto dividende na delnico.
S tem bodo v Delavski hranilnici izpolnili obljubo, ki so jo dajali vlagateljem, ko so ti v zadnjem letu vplačevali nove delnice. Pomemben del svežega denarja so sicer zagotovili kar njihovi komitenti, ki so jim delnice ponujali na bančnih okencih.
Visoko "nagrado" si obetajo tudi sindikalisti in drugi, ki sedijo v nadzornem svetu. Dvanajst sedanjih in nekdanjih nadzornikov si bo razdelilo 63 tisoč evrov.
Kdo bo prejel največ dividend
Največji delničarji Delavske hranilnice, ki si skupaj obetajo več kot pol milijona evrov, so:
-
Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata SVIZ
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), - Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije,
- Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije,
- podjetnik Branko Čeh in
- SKEI konferenca PS Gorenje.
Večina od njih je sodelovala pri številnih dokapitalizacijah in dokupovala delnice.
Štiblar: Delavska hranilnica v super kondiciji
"Delavska hranilnica je v super kondiciji. Do septembra lani je izpolnila kapitalske zahteve Banke Slovenije in nato še pridobila dodatni kapital," je pojasnil predsednik nadzornega sveta Delavske hranilnice Franjo Štiblar, znani ekonomist.
Nadaljuje se (pre)hitra rast, zaradi katere je Delavska hranilnica prišla pod drobnogled regulatorja. Bilančna vsota se je povečala za deset odstotkov na milijardo evrov. Podobno rast so dosegali tudi pri čistih obrestih in provizijah, ki jih je bilo za 22 milijonov evrov.
Povečanje prihodkov je brez dvoma tudi posledica podražitev bančnih storitev. Enako kot druge banke so se tudi v Delavski hranilnici, kjer so v svoje vrste privabili na tisoče samostojnih podjetnikov in drugih komitentov, v zadnjih nekaj letih odločili za dvig cen.
Franjo Štiblar, predsednik nadzornega sveta Delavske hranilnice
Tako so strošek elektronskega nakazila pri fizičnih osebah na primer zvišali z 20 na 25 centov in pri poslovnih uporabnikih s 30 na 35 centov. Nekoliko se je podražilo tudi nadomestilo za uporabo spletne banke DH-Poslovni. Kljub temu ostajajo najbolj ugodni na slovenskem trgu.
Na drugi strani so v lanskem letu zvišali stroški obratovanja, predvsem stroške dela. Več je bilo tudi oslabitev posojil, tako da bi morala Delavska hranilnica pod črto ustvariti najmanj dobička v zadnjih treh letih. Pred tem so jo rešili izredni prihodki.
V lanskem letu so namreč uspešno končali dva velika projekta, ki sta bremenila njihove bilance. Prodali so večino stanovanjskih enot v soseski Livade Izola, rešili pa so se tudi Aerodroma Maribor, ki upravlja letališče Edvarda Rusjana. Več o tem v okvirju.
Tako je Delavska hranilnica lani dosegla rekordnih šest milijonov evrov čistega dobička.
Aerodrom Maribor: nase prevzeli tudi 3,2-milijonsko tožbo
Delavska hranilnica je Aerodrom Maribor prodala 21. novembra lani, danes pa je v lasti podjetja SHS Aviation, za katerim se skrivajo vlagatelji iz Hongkonga.
Prodaja mariborskega letališča je bila v velikem interesu nekdanje uprave pod vodstvom Jožeta Stegneta, saj je v nasedlo naložbo vložila nekaj manj kot tri milijone evrov. Poleg tega ob koncu posla ni bilo urejeno vprašanje podelitve dolgoročne koncesije za upravljanje povsem prenovljenega letališča, ki je v večjem delu v državni lasti.
Konec leta se je vendarle zgodila uspešna prodaja naložbe, nedolgo po tem, ko so v Delavski hranilnici rešili vprašanje kapitalske ustreznosti.
Kljub vsemu letno poročilo razkriva, da v poslu s Kitajci, ki so za mariborsko letališče plačali okoli 6,5 milijona evrov, niso bajno zaslužili, ampak bi lahko zaslužek znašal kvečjemu nekaj sto tisoč evrov.
Poleg trimilijonskega vložka v nakup in nemoteno delovanje Aerodroma Maribor je Delavska hranilnica nase prevzela tudi morebitno plačilo odškodnine v tožbi propadlega Preventa Globala, prejšnjega lastnika Aerodroma Maribor. V ta namen je že oblikovala 3,2 milijona evrov rezervacij.
Banka Slovenije odredila dokapitalizacijo …
Še pred letom dni, ko ji je vladal dolgoletni prvi mož Jože Stegne, je bila Delavska hranilnica v bistveno drugačnem stanju.
Jože Stegne, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Delavske hranilnice
Inšpektorji Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) so spomladi 2015 pregledali njeno poslovanje in ugotovili, da hitra rast ključne finančne institucije sindikatov "ni ustrezno pokrita z učinkovitim upravljanjem posojilnih in drugih tveganj”.
Samo v letu 2015 so namreč bilančno vsoto povečali za kar 36 odstotkov na 911 milijonov evrov, zaradi česar so imeli v Delavski hranilnice vse večje potrebe po dodatnem kapitalu, s katerim bi jamčili za nepredvidene izgube pri poslovanju.
Zato jim je Banka Slovenije maja lani odredila povečanje kapitala. Dokler tega ne bi naredili, pa so v Delavski hranilnici med drugim dobili prepoved izplačila dividend.
… in presekala vladavino Jožeta Stegneta
Bančni regulator je ob pregledu Delavske hranilnice ugotovil tudi poslovanje "po domače" oziroma pomanjkljivosti pri korporativnem upravljanju, torej pri vodenju in upravljanju banke. Junija ji je izdal odredbo, v kateri je bilo po naših informacijah kar 25 zahtev.
V obdobju, ko je Delavsko hranilnico vodil Stegne, so bile namreč značilne sorodstvene povezave v samem vrhu. Stegnetova žena je vrsto let vodila sektor za obračun osebnih dohodkov, ki je neposredno podrejen upravi. Vanjo je Stegne poskušal spraviti tudi svojega zeta Saša Ignjatoviča, ki je še danes izvršni direktor v banki.
Ne gre spregledati dejstva, da je Stegne konec julija, torej nekaj tednov po izdaji odredb Banke Slovenije, zapustil Delavsko hranilnico in se po 26 letih vodenja upokojil.
Ko sindikatov ni bilo več, so novačili varčevalce
Po tem, ko so v Delavski hranilnici že leta 2015 izpeljali tri dokapitalizacije in zbrali šest milijonov evrov svežega kapitala, je lani sledilo še pet dokapitalizacij, v katerih so jim stari in novi delničarji zagotovili dodatnih nekaj več kot štiri milijone evrov sredstev.
Konec septembra lani jim je tudi uspelo izpolniti zahteve Banke Slovenije, se rešiti omejitev in delničarjem naknadno izplačati 1,7 milijona evrov dividend za leto 2015.
V preteklosti so glavnino svežega kapitala prispevali sindikati kot največji delničarji Delavske hranilnice, a so ti očitno tudi zaradi opozoril o tvegani rasti pritisnili na zavoro. V Delavski hranilnici so se zato morali obrniti na komitente oziroma varčevalce. To potrjuje tudi naraščajoče število (malih) delničarjev. Še v letu 2013 jih je bilo 387, trenutno pa 622.
Nove delnice Delavske hranilnice je v zadnjem letu dni vpisovala zgolj peščica sindikatov. Največ, za več kot 1,3 milijona evrov, jih je vplačal SVIZ Slovenije, ki ga vodi Branimir Štrukelj in je še danes najbolj premožni slovenski sindikat.
Sindikati vse stavijo na Delavsko hranilnico
Delavska hranilnica je sicer že od nekdaj ključno premoženje slovenskih sindikatov. V njihovih rokah je za kar okoli 17 milijonov evrov njenih delnic.
Po dostopnih informacijah so imeli sindikati tudi dovolj lastnih sredstev za nakupe novih delnic in jim torej ni bilo treba najemati bančnih posojil. Zdaj že nekdanji predsednik uprave Delavske hranilnice Stegne jih je očitno prepričal z obljubami o višjem donosu.
Če bi imeli sindikati večmilijonska sredstva naložena v depozitih, bi jih letno oplemenitili za največ odstotek ali dva, tako pa z delnicami Delavske hranilnice za zdaj ustvarjajo za današnje razmere visok petodstotni donos.
7