Kdo v Sloveniji z nadurami zasluži največ?

Letos je bilo do konca septembra 707.600 zaposlenim v zasebnem in javnem sektorju izplačanih 11,5 milijona nadur oziroma ur, opravljenih po polnem delovnem času, v skupni vrednosti 132,2 milijona evrov bruto.

Presežka ur je bilo skupaj toliko, da bi na ta račun službo lahko dobilo dodatnih sedem tisoč ljudi, s čimer bi se brezposelnost lahko spustila na 107 tisoč. Če pogledamo s finančnega vidika, bi lahko z zneskom nadur izplačali 18 tisoč minimalnih plač mesečno.

Takšna "matematika" ni prenosljiva v realnost "Težava je v tem, da tovrstna 'matematika' ni zlahka prenosljiva v realnost, ker so se nadure opravljale v različnih podjetjih, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in bi ljudje morali znati opravljati vse mogoče," na takšno špekuliranje odgovarja Matej Kadliček, direktor podjetja za kadrovanje Trgotur.

Dodaja pa, da je preveč obremenjen človek manj učinkovit in bolj podvržen boleznim, zato nedvomno drži, da več delavcev je, manj je podjetje občutljivo na izredne dogodke, kot so bolniške in dopusti. "Pameten delodajalec ve, da če je odvisen od enega delavca, ni na pravi poti," poudarja Kadliček.

Za delodajalca nadure cenejše kot novi zaposleni Ekonomist Anže Burger poudarja, da je veliko število nadur odziv delodajalcev na rigidnost trga dela. Zaradi dodatnih stroškov z zaposlovanjem – povračilo prevoza na delo in plačilo malice – je za delodajalce lažje dodatno obremeniti zaposlene, saj se s tem ti fiksni stroški prerazporedijo na večje število opravljenih ur. "Če bi nadure prelili v nove zaposlitve, bi bilo to za delodajalce bistveno dražje, saj bi tudi novim zaposlenim morali izplačati te fiksne stroške."

Zaradi nefleksibilne zakonodaje je v Sloveniji zato manj zaposlenih, kot bi jih bilo lahko sicer, in veliko preobremenjenih delavcev. "To je na škodo obeh, delodajalca in delojemalca, konec koncev pa tudi brezposelnega," pravi Burger.

Rešitev vidi v fleksibilnejši zakonodaji z lažjim najemanjem in odpuščanjem nove delovne sile, predvsem pa v ukinitvi obveznih povračil stroškov dela in malice. "Popolnoma nepošteno se mi zdi, da bi moral delavec, ki se je odločil živeti dlje od delodajalca, za enako delo imeti višjo plačo od sodelavca, ki živi bližje."

Nadure se bolj obrestujejo javnim uslužbencem V povprečju je zaposleni v prvih devetih mesecih po podatkih statističnega urada opravil 16 plačanih nadur in za to prejel nekaj manj kot 190 evrov oziroma 11,5 evra na uro. Podatkov o dejansko opravljenih nadurah, torej tudi tistih, ki niso plačne, na statističnem uradu nimajo.

V povprečju so nadure precej bolje plačane v javnem kot zasebnem sektorju. Javni uslužbenci so namreč za eno naduro v povprečju zaslužili 15,56 evra bruto, zaposleni v zasebnem pa le 8,70 evra bruto.

Povprečni javni uslužbenec je do konca septembra letos opravil 20 izplačanih nadur in na ta račun zaslužil dodatnih 318 evrov bruto, povprečni delavec v zasebnem sektorju pa je z 12 nadurami zaslužil dodatne 103 evre bruto.

Največ zaslužili zdravniki, najmanj gostinci Daleč največ so z nadurami letos zaslužili zaposleni v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (zasebni in javni sektor), kjer je bilo na ta račun izplačanih 52 milijonov evrov. V povprečju je zaposleni v tem sektorju do konca septembra opravil 54 nadur in tako zaslužil dodatnih 950 evrov bruto.

V tej dejavnosti so nadure tudi najbolje plačane, v povprečju nekaj manj kot 18 evrov bruto na uro. Nadure so dobro plačane tudi v informacijskih in komunikacijskih ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih (15 oziroma 14 evrov bruto), pa tudi v dejavnosti oskrbe z električno energijo in plinom ter rudarstvu (14 oziroma 13 evrov bruto).

Najslabše, in sicer med šest in sedem evri bruto, so nadure plačane v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, drugih poslovnih dejavnostih ter gostinstvu.

Gostinci so tudi tisti, ki so z nadurami najmanj zaslužili. V povprečju so zaposlenemu natakarju oziroma kuharju v devetih mesecih izplačali le štiri nadure, s tem pa je zaslužil komaj 28 evrov bruto.