Katerih ukrepov naj se najprej loti Zdravko Počivalšek

Novi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je bil pred nekaj minutami potrjen v državnem zboru, je pred dnevi nanizal kopico potrebnih ukrepov za boljšo prekrvavljenost domačega gospodarstva.

Na spisek obveznih nalog je Počivalšek med drugim uvrstil izboljšanje podpornega podjetniškega okolja, ustavitev zviševanja davkov, izboljšanje konkurenčnosti, boljšo promocijo gospodarstva v tujini, podporo izvozu, črpanje evropskih sredstev in izkoriščenje lesnega potenciala.

Seznam je dolg in nekateri ukrepi bodo na vrsto prišli pred drugimi, a kateri so tisti, ki bi se jih Počivalšek z ekipo moral lotiti čimprej?

Debirokratizacija postopkov Ekonomist Sašo Polanec pravi, da bi se sam najprej lotil ukrepa, ki zlahka dvigne gospodarsko aktivnost: odprave birokratizacije, povezana z izdajanjem različnih dovoljenj.

"To je pri nas absurdno. Samo kot primer, neobnovitev Plečnikovega stadiona že leta stoji zaradi obskurnih, marginalnih razlogov. Lahko, da je razlog v zakonodaji, a takšne stvari bi bilo nujno treba pospešiti. Investitorji imajo denar, pa se stvari zaradi birokracije ne zgodijo."

Namesto inkubatorjev učinkovite infrastrukturne investicije Drugi ukrepi so dražji in zahtevnejši, pravi Polanec. Eden takšnih je pregled doslej podeljenih subvencij, z namenom ugotovitve, katere so sploh smiselne. "Narediti bi morali dosledno evalvacijo vseh podeljenih državnih subvencij in jasno definirati cilje. Ti so bili do zdaj preveč arbitrarni, usmerjeni pa bi morali biti zlasti v ustvarjanje dodane vrednosti – koliko in v kolikšnem času."

Polanec je kritičen do podjetniških inkubatorjev, pravi, da jih imamo preveč, tovrstnega spodbujanja gospodarstva pa bi se morali lotiti selektivno. "Naj vam ilustriram: ob šestih zvečer so v našem ljubljanskem inkubatorju ugasnjene že vse luči, medtem ko v Londonu delajo do desetih zvečer. To kaže, da podjetniki takšnega števila inkubatorjev, centrov odličnosti in kompetenčnih centrov ne potrebujejo," razlaga Polanec, ki se mu zdijo bolj smiselne infrastrukturne investicije, a le skrbno izbrane, s kriteriji učinkov na celotno gospodarstvo in na dodano vrednost.

Potrebujemo razvojno politiko za prihodnja štiri leta Ekonomist Bogomir Kovač kot prvo Počivalškovo nalogo navaja večjo učinkovitost delovanja ministrstva ter povezavo gospodarskega s finančnim ministrstvom.

"Ministrstvi morata pripraviti štiri- do petletni finančni okvir. Domači okvir skozi proračun in evropski okvir skozi evropske vire, kot sta evropski proračun in novi investicijski paket. Prek tega naj se ugotovi, kje so finančne možnosti, potem pa je treba na to 'pripeti' razvojno industrijsko politiko po posameznih sektorjih in podpreti strateške projekte, ki podpirajo gospodarsko rast v naslednjih nekaj letih," svetuje Kovač. In dodaja, da bo novi minister, ki prihaja iz turističnega gospodarstva, videl priložnost tudi za celo vrsto operativnih kratkoročnih ukrepov, ki zadevajo na primer delovanje Slovenske turistične organizacije.

Vladna ravnanja in Počivalškove napovedi ne gredo skupaj Polanec, ki je zaradi slabega državnega menedžmenta naklonjen tudi privatizaciji državnega premoženja, se strinja, da so Počivalškove napovedi o rahljanju pritiskov na gospodarstvo v nasprotju z nedavno doseženim dogovorom med vlado in sindikati.

Kot je znano, ta določa, da v letu 2015 ne bo varčevanja prek dodatnih obremenitev plač v javnem sektorju.

"To ne gre skupaj. Počivalšek, ki ni bil prisoten na sestanku vlade in sindikatov, ignorira signale, ki se dogajajo v zadnjih dneh. Verjetno si je pripravil nekakšen koncept, a ga bo realnost dohitela," je skeptičen Polanec.

Premetati sto milijonov ni velika umetnost Drugačnega mnenja je Kovač, ki pravi, da prihrankov v višini dobrih sto milijonov, ki so z zadnjim dogovorom padli v vodo, ne bo zahtevno doseči na drug način.

"Proračun glede prihodkovnih obremenitev ostaja nespremenjen, na voljo pa so notranje prerazdelitve. Odstotek in pol proračuna z vidika 'premetavanja' proračunskih postavk ni velika umetnost. Mislim, da je šlo za umeten spor, vsi so čakali, da bodo dobili razlog za medsebojen konflikt. Sindikati in delodajalci ob relativno slabem mediatorju, to je vladi, ne zmorejo doseči skupnega razvojnega konsenza. A brez tega v Sloveniji preprosto ne bo šlo," razlaga Kovač.

Prihrankov ni mogoče ustvarjati s hitrimi rezi, ampak z reformami po posameznih sektorji, je prepričan Kovač. "Enako kot v podjetjih, kjer je večja učinkovitost delovanja posameznih podsistemov odvisna od tega, ali jih znamo bolje, učinkoviteje upravljati. Ne gre le za državno upravo, gre za celo vrsto drugih stvari, o katerih se vsebinsko sploh ne pogovarjamo: reforma zdravstvenega sistema, pokojninska reforma, lokalna samouprava ter druge blagajne in podsistemi, ki jih že leta nismo spreminjali."