Kako upravniki obračunavajo porabo vode v blokih?

Način razdeljevanja stroškov vode je odvisen od tega ali imajo stanovanja vgrajene odštevalne števce ali ne, nam je potrdilo več upravnikov večstanovanjskih stavb. Tako premer glavnega vodovodnega priključka posamezne stavbe, kar se je večkrat pojavljalo v javnosti, neposredno ne vpliva na višino stroška porabljene vode.

Z vladno uredbo nad potratneže Od marca lani je namreč v veljavi nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Njen namen je, da bi v skrbi za naše okolje ljudje vendarle začeli varčevati tudi z vodo.

Vendar pa uredba vpliva zgolj na ceno priključne moči vodovodnega omrežja in nima neposredne povezave z delitvijo stroškov porabe vode odjemalcev v večstanovanjskih stavbah. V njej je med drugim zapisano: "Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 kubičnega metra na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1." Kaj to pomeni?

Koncesionar tudi na podlagi uredbe določi ceno vode Uredba se nanaša zgolj na koncesionarja oskrbe z vodo oziroma dobavitelja vode v določenem kraju, ki tudi s to postavko oblikuje ceno vode in kanalščine. Ceno vode sicer določa več postavk, kot so poraba vode, poraba odpadnih voda in priključna moč. Zadnja je sestavljena iz omrežnine, števčnine in vzdrževalnine. Cena vode, ki odpade na posamezno osebo oziroma na kubični meter odčitane porabe je tako odvisna od višine računa, ki ga izstavi dobavitelj. Giblje se od 1,5 evra do 1,7 evra za kubični meter.

Na končni strošek porabe vode posameznega odjemalca lahko torej bistveno vpliva premer vodovodnega priključka posamezne stavbe. Od njega je namreč odvisna višina omrežnine, ki je opredeljena po razredih, razlika med njimi pa je velika.

Dobavitelji komunalnih storitev so tako z uredbo na svojih računih dodali nove postavke, katerih rezultat se kaže v povišanju končnega stroška. Seveda navedeno povišanje najbolj občutijo plačniki oziroma odjemalci vode.

Čezmerna poraba vode še enkrat dražja Upravniki morajo svojemu dobavitelju vode do konca januarja vsako leto sporočiti število oseb v večstanovanjski stavbi. Dobavitelj nato izračuna količino predvidoma porabljene vode na mesec, ki ne sme preseči porabe, sprejemljive do okolja. Če je ta poraba presežena, se cena vode obračuna po tarifi čezmerne porabe, ki pa je skoraj še enkrat višja od priporočene porabe.

V primeru, da upravnik dobavitelju vode ne javi števila stanovalcev, ta za izračun cene vode vzame premer glavnega vodovodnega priključka. Fiksni mesečni strošek lahko znaša od 20 do 200 evrov za stavbo, ki se nato porazdeli med posamezne odjemalce, so razložili v ljubljanski družbi za upravljanje objektov M.I.S.

Po novem pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb se fiksni stroški dobaviteljev delijo na posamezne enote in ne več na število prijavljenih stanovalcev. Tako se tudi priključna moč za vodo deli na enote, ne glede na velikost stanovanja.

Kako se odjemalcem določa cena vode? V večstanovanjskih stavbah, kjer nobeno stanovanje nima odštevalnega števca, se strošek dobavitelja vode za vso stavbo preprosto razdeli na število oseb.

V večstanovanjskih stavbah, kjer imajo prav vsa stanovanja odštevalne števce, se strošek dobavitelja vode razdeli po deležih, ki jih izračunajo iz dejanske porabe vode posameznega stanovanja. Zakaj ne po porabljenih kubičnih metrih vode? Zato, ker so v večstanovanjskih objektih tudi skupni prostori za čistilko in hišnika z odjemnim mestom za vodo, kjer ni števca.

Seštevek porabe vode posameznih stanovanj tako ni enak popisani in porabljeni količini vode na glavnem vodomeru stavbe. V sistemu se pojavljajo še določene izgube oziroma natančnosti meritve odjemnega mesta, zato nastanejo odstopanja. Odjemalci si tako razdelijo še delež iz naslova skupne porabe.

V stanovanjskih objektih, ki pa so le delno opremljeni s števci, se strošek dobavitelja vode najprej razdeli na skupno število porabljenih kubičnih metrov vode glavnega vodomera, da dobijo ceno za en kubični meter vode. Ta se nato pomnoži z odčitano količino porabljene vode posameznega stanovanja. Strošek porabe stanovanj s števci se zatem odšteje od skupnega računa dobavitelja vode, razlika pa se razdeli na število oseb v stanovanjih, ki nimajo vgrajenih števcev. Po pravilniku se odjemalcem z vodomeri doda še pribitek treh odstotkov dodatno porabljene vode, so nam pojasnili v družbi SKG-upravnik iz Kamnika.