Kako so nastajale bančne luknje?

Finančna družba G Skupina je prav zaradi fiktivnega posojila Merfinu leta 2009 (gospodarski družbi Bineta Kordeža, prek katere je prevzel nakelskega trgovca Merkur) končala v stečaju in bila pri tem oškodovana za več kot šest milijonov evrov.

S trditvami prvega moža Gorenjske banke Gorazda Trčka, da banka ni odobravala fiktivnih posojil, niti ni nikogar napeljevala h kreditiranju Merfina ali Merkurja, se ne strinja nekdanja direktorica G Skupine Ani Klemenčič.

Preiskavo zoper bančnika Gorazda Trčka, Gorenjsko banko in njeno vlogo pri kreditiranju propadlega menedžerskega prevzema Merkurja preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad. Gorenjska banka bo morala po rezultatih stresnih testov zaradi slabih kreditov do konca junija zagotoviti najmanj 207 milijonov evrov svežega kapitala.

G Skupina posredno vpletena v kreditiranje prevzema Merkurja G Skupina, katere dejavnost je bilo upravljanje lastnih naložb in nepremičnin, je le ena izmed družb, ki je bila, kot se je pozneje izkazalo, posredno vpletena v kreditiranje prevzema Merkurja.

Za razliko od Hidrie, Viator & Vektorja, Salonita, Iskratela, Gorenja in še nekaterih drugih slovenskih družb, ki so kot pomočniki Merfina k prevzemanju Merkurja pristopili že leta 2007, so G Skupino na pobudo Gorenjske banke za to prosili šele leta 2009, torej dve leti po menedžerskem prevzemu Merkurja, in ni sodelovala pri prevzemu Merkurja.

Banka, njeni zaposleni so ves čas sedeli v nadzornem svetu Merkurja, je po besedah Klemenčičeve že takrat zelo dobro vedela, v kakšnem nezavidljivem položaju je s 400 milijoni evrov kredita Merfin oz. utegne biti tudi Merkur, G Skupini pa obljubila, da s tem ne prevzema nobenih tveganj.

G Skupina za tri tedne posodila svoje ime Gorenjska banka je imela zaradi tesne in dalj časa trajajoče poslovno-finančne povezave s Kordežem velik interes, da Kordež in vodilni v Merkurju prevzamejo Merkur. Ker je bila do Merkurja preveč izpostavljena in jim ni več mogla zagotoviti kredita, je to naredila, kot se je po ugotovitvah Klemenčičeve pozneje izkazalo, prek bančnega obvoda.

Samo dan pred prevzemno namero je namreč Gorenjska banka Salonitu nakazala okoli 25 milijonov evrov z zahtevo, naj prejeti denar nakažejo naprej Merfinu. Pozneje je postalo jasno, da sta Trček in Kordež ta kredit postopoma "prevalila" na več drugih, s takšnimi in drugačnimi obljubami in zagotovili, saj ga banka nase ni smela prevzeti, ker ji je to prepovedoval protitajkunski zakon.

Tako so po besedah Klemenčičeve tudi G Skupino februarja 2009 prosili za pomoč Gorenjski banki, da bi za tri tedne posodili svoje ime za kredit v višini šestih milijonov evrov. Gorenjska banka jim je določila, da bodo za zavarovanje kredita zastavili kar delnice Merkurja in Merkurjevega trgovskega centra v Izoli v lasti Gorenjske banke.

"Nič ni bilo govora o menedžerskem prevzemu" V G Skupini so se načeloma strinjali s pomočjo banki, vendar za neuspeh posla niso želeli jamčiti s svojim premoženjem in prevzemati nikakršnih odgovornosti. Zavedali so se, da ne gre za kredit G Skupine, pač pa za razmerje med Merfinom in Gorenjsko banko. Prav tako jim ni bilo treba predložiti prav nobenih dokumentov in dokazil o kreditni sposobnosti. Banka je celo na podpis kreditne pogodbe prišla osebno na G Skupino, tudi vlogo za kredit je izpolnila in pripravila Gorenjska banka.

Gorenjska banka in Kordež sta tudi obljubila, da bo banka zaprla kredit pri sebi z nepremičnino v Izoli, da potrebujejo le še največ mesec dni časa, da zemljiškoknjižno uredijo vse potrebno, in za ta mesec potrebujejo to premostitveno posojilo. "Nič ni bilo govora o menedžerskem prevzemu in refinanciranju tega," je pojasnila Klemenčičeva.

Kako se je vse skupaj odvrtelo? Gorenjska banka je šest milijonov evrov nakazala na G Skupino, od tu je denar romal na Merfin, še isti dan na Salonit, ta pa ga je nakazal nazaj na Gorenjsko banko. Še po zapadlosti kredita je Trček obljubljal, da bo banka zadevo uredila in naj G Skupino ne skrbi glede vračila in da bo kredit vrnil Merkur, pojasnjuje Klemenčičeva.

Leta 2011, ko je Gorenjsko banko in Trčka doletela kolektivna amnezija, je G Skupina ugotovila, da je banka z nepremičnino v Izoli "zaprla" kredit Ram Investa v lasti Igorja Pogačarja, G Skupino pa pustila na cedilu.

Zaradi navideznega kredita v stečaj Tako je kredit ostal na plečih G Skupine, ki ji je Gorenjska banka mesec dni po zapadlosti kredita blokirala edini transakcijski račun, banka je celo dosegla, da je na podlagi blokade računa G Skupini zamrznila celotno premoženje in jih poleti 2013 na zahtevo Gorenjske banke poslala v stečaj. In to čeprav so vsi upniki, ki so glasovali, soglašali s prisilno poravnavo.

G Skupina Ani Klemenčič je podobno kot Hidria po spremembi volje Gorenjske banke in neupoštevanju dogovora glede poplačila kredita, ko se je januarja 2011 banka odločila, da bo terjala G Skupino, vložila odškodninsko tožbo proti Gorenjski banki.

Klemenčičeva je tako prepričana, da je uprava Gorenjske banke prek "navidezne" pogodbe, s katero je reševala svoj slab kredit, povsem neupravičeno povzročila stečaj G Skupine in jo pri tem oškodovala za več kot šest milijonov evrov.

Gorenjska banka ne želi javno polemizirati Iz Gorenjske banke so nam sporočili, da ne želijo javno polemizirati o razmerjih s posameznimi strankami, niti z neresničnimi trditvami o bančnem kreditiranju Merfina.

"Tako kot v drugih primerih neizpolnjevanja nesporno prevzetih pogodbenih obveznosti, banka tudi svojo terjatev do G Skupine uveljavlja v sodnem postopku. Banka ima idejo o navideznosti kreditiranja zgolj za neverodostojen poskus izogniti se izpolnjevanju jasnih pogodbenih obveznosti, o čemer so na voljo številni dokazi, predlagani v sodnem postopku."

Po trditvah Gorenjske banke ob tem izstopa tudi dejstvo, da se ideja o navideznosti brez kakršnihkoli dejanskih podlag pri G Skupini pojavi šele po tem, ko ta ugotovi, da ne bo uspel uveljaviti lastne terjatve do Merfina. V Gorenjski še dodajajo, da gre v tem primeru za osebe v tesni in dalj časa trajajoči poslovno-finančni povezavi s Kordežem.