Kako je obolevalo slovensko gospodarstvo (1.)

Z osamosvojitvijo leta 1991 je Slovenija stopila na pot treh tranzicij. Poleg prehoda v lastno državo se je preusmerila iz jugoslovanskega na evropski trg, socialističen model gospodarstva pa je zamenjala za tržnega.

Hitro skozi preobrazbeno depresijo Izstop iz Jugoslavije je za Slovenijo pomenil izgubo 58 odstotkov trga, kar je mlado državo sprva potisnilo v krizo, a je tako imenovano transformacijsko depresijo, značilno za tranzicijska gospodarstva na začetku devetdesetih let, kljub temu prešla med prvimi.

Po odhodu iz Jugoslavije se je bila Slovenija primorana usmeriti na druge trge. Trgovinsko menjavo z republikami nekdanje skupne države je nadomestila s trgovanjem z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Francijo. Delež izvoza Slovenije v države zunaj Jugoslavije je leta 1990 znašal dobrih 38 odstotkov, tri leta pozneje pa že dobrih 83 odstotkov.

Po šestih letih znova na stopnji iz leta 1990 Gospodarskemu okrevanju je botrovala oživitev domačega povpraševanja sredi leta 1993, raven razvitosti iz leta 1990 pa je država dosegla šest let pozneje.

Prehod v tržno gospodarstvo je sprožil globoke strukturne spremembe – družbeno je postalo zasebno, industrijska ekonomija se je preobrazila v storitveno, velika podjetja so se razdrobila na majhna.

Prva tranzicija uspešna, brezposelnost visoka V prvem obdobju tranzicije, ki je trajalo do leta 1994, je Slovenija razmeroma uspešno izvedla monetarno osamosvojitev z uvedbo tolarja in fiskalno osamosvojitev. A če na eni strani gospodarstvo ni imelo velikih težav z iskanjem novih trgov, se je na drugi strani država spopadala s hitro rastočo brezposelnostjo. Leta 1991 je bilo brez dela 72 tisoč ljudi, tri leta pozneje kar 137 tisoč.

Prvo obdobje tranzicije so zaznamovali še makroekonomska stabilizacija, prestrukturiranje in privatizacija gospodarstva.

Za zgodbo o uspehu se skriva tudi drugačna resnica Kljub težavam na začetku samostojne poti je Slovenija veljala za zgodbo o uspehu. Po zaslugi gospodarskega sodelovanja z Nemčijo, Italijo in Francijo, po koncu vojn na Balkanu pa tudi z državami nekdanje Jugoslavije, je šlo našemu gospodarstvu dobro.

V ozadju uspešne zgodbe pa so se dogajali tudi drugačni, nezakoniti ali vsaj sporni procesi, k čemur sta precej, po prepričanju nekaterih pa celo odločilno pripomogla pomanjkljiva zakonodaja in neučinkovit pravosodni sistem.

Danes je neizpodbitno, da je nekaterim zaradi naštetih pomanjkljivosti uspelo, da so si prisvojili velik del družbene lastnine.