Petek, 17. 11. 2017, 4.00
6 let, 12 mesecev
Kako je ECB po diktatu Jazbeca poskušala disciplinirati Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,70
21
Objavljamo drugi del dopisov, ki razgaljajo delovanje guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in Evropske centralne banke (ECB) ter njuno simbiozo pri izvajanju pritiska na Slovenijo.
Je Evropska centralna banka (ECB) res neodvisen organ? Ali res neodvisno sprejema ukrepe in odloča o sistemskih bankah v Sloveniji (NLB, NKBM, Abanka), primernosti vodstev bank in njihovih nadzornikov, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranih deležev v bankah in drugih regulatornih ukrepih, ki vplivajo na slovenski bančni sistem?
In kakšna je bila pravzaprav njena dejanska vloga v enem najdražjih projektov v Sloveniji – sanaciji bank?
V sredo smo razkrili prvi del korespondence med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in guvernerjem Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem o dveh pomembnih zakonih, ki niso bili po volji domače centralne banke:
- spremembo zakona o Banki Slovenije, ki od letošnje jeseni omogoča revizijo njenega poslovanja pred letom 2014, torej tudi v času sanacije bank, in
- zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki obveznost plačila morebitne odškodnine za imetnike izbrisanih obveznic prenaša na Banko Slovenije.
Kaj razkrivajo dopisi
Iz dopisov je razvidno, da je Jazbec:
- na vse načine poskušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
- guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o omenjenih dveh zakonih,
- v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
- tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji.
Kako ECB deluje v praksi, razkriva drugi del dokumentov, ki ga objavljamo danes.
Politika o Jazbecu: Z eno besedo: sramota.
Pod oznako zaupno guverner Jazbec ECB hujskal proti Sloveniji
Slovenski državni zbor in vlada sta z ECB več kot dve leti usklajevala zakon, ki omogoča revidiranje Banke Slovenije. Prejšnji mesec je državni zbor brez glasu proti sprejel zakonodajo, ki bo računskemu sodišču omogočala, da pregleda tudi ukrepe Banke Slovenije v dramatičnih mesecih leta 2013, ko je država težave bank reševala z milijardnimi vložki proračunskega denarja.
Ker se v letih po sanaciji bank niza vedno več dokazov, da je bilo porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja, želi javnost že več kot tri leta izvedeti, kdo je v resnici zahteval take cenitve sredstev v slovenskih bankah, da je v njih na koncu zazijala velikanska luknja in da so banke izgubile vse svoje premoženje.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec (desno) je pošiljal pisma guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju (levo).
Jazbec o Veselu govoril tudi na Svetu ECB
Prva ugotovitev iz dopisov je, da guverner Jazbec o tem, kdo je odrejal ključne odločitve v času sanacije bank, očitno ve nekaj več kot slovenski poslanci, vlada in javnost. V enem od dopisov tako odkrito nagovarja Draghija, naj ECB pri preprečitvi sprejetja sprememb zakona o Banki Slovenije reagira, ker naj bi to bilo bolje tudi za to institucijo.
Zapisnik sveta ECB, ki smo ga pridobili, tako razkriva, da je Jazbec 6. oktobra na zasedanju sveta ECB preostale guvernerje odkrito opozoril, da "pričakuje, da bo revizija (računskega sodišča, ki ga vodi Tomaž Vesel, op. a.) zajela tudi vlogo ECB in njihovih predstavnikov (vključno z vlogo in sodelovanjem v razpravah o stresnih testih leta 2013 in s svetovalci pri pregledih)".
To možnost je v razpravi še enkrat ocenil kot "visoko verjetno". Kdo so "svetovalci pri pregledu", kaj so predstavniki ECB poudarjali v razpravah o stresnih testih in kako so bile razdeljene vloge Banke Slovenije in ECB, bo Jazbec očitno še moral pojasniti. ECB je ob Evropski komisiji in Mednarodnem denarnem skladu (IMF) ena od treh članic trojke, ki nikoli ni prišla v Slovenijo.
Se dopisi ECB pišejo v Sloveniji?
Druga ugotovitev je, da so dopisi, ki v Slovenijo uradno prihajajo iz ECB, dejansko pred tem vsaj deloma spisani v Sloveniji.
To razkriva primer mnenja o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je ECB javno objavila 9. oktobra. Nanaša se na zakon, ki ga je vlada Mira Cerarja sprejela pretekli teden. V ECB so ga uradno spisali po tem, ko jim je vsebino zakona septembra predstavilo ministrstvo za finance.
A dopis, ki ga je Jazbec 2. oktobra poslal Draghiju, dokazuje, da so glavne vsebinske poudarke in mnenja pripravili na Banki Slovenije.
Na kaj je Jazbec opozarjal Draghija
Jazbec je v dopisu komentiral osnutek mnenja, ki so ga pripravili na ECB. Ocenil je, da je ta preblag, zato mu je posredoval popravke mnenja, ki jih je ECB v celoti upošteval.
Draghija je posebej opozoril na dve dejstvi:
- da bo morala Banka Slovenije zagotoviti denar za poplačilo morebitnih odškodnin, ki jih bodo na sodišču izterjali nekdanji imetniki delnic in obveznic,
- da predlog zakona uvaja strogo obveznost Banke Slovenije za njihovo poplačilo.
Ko da Jazbec pripombo …
Jazbec je tako Draghija opomnil, da je osnutek mnenja, ki so ga pripravili na ECB, "spregledal, da bo Banka Slovenije po zakonu odgovorna za izplačilo odškodnin ob sodbi sodišča".
"Predlagana ureditev zakona po mojem mnenju pomeni prepovedano denarno financiranje. Še posebej, ker bi morala Banka Slovenije po izteku šestmesečnega obdobja (za vložitev tožb nekdanjih lastnikov obveznic in delnic, op. a.) ali iz lastnih sredstev pokriti odškodnine za še neugotovljene posamične zahtevke upravičencev ali plačati obresti na sredstva, ki bodo v proračunu vnaprej rezervirana za prihodnja plačila," je zapisal Jazbec.
In še: "Verjamem in želim ponovno poudariti, da je zahtevan prenos dokaznega bremena na stran Banke Slovenije objektivno neizvedljiv."
… jo Draghi vnese v mnenje in pošlje v Slovenijo
In res. V popravljenem mnenju ECB, ki ga je podpisal Draghi, lahko tako čez teden dni preberemo naslednje: "Zaradi dejanskega obrnjenega dokaznega bremena, po katerem se domneva, da je Banka Slovenija ravnala nezakonito, če ne dokaže nasprotno, in neobstoja takih varoval, bi bila lahko predvidena ureditev neskladna s prepovedjo denarnega financiranja, če bi zaradi nje Banka Slovenije prevzela odgovornost Republike Slovenije za škodo, ki je ne bi bilo mogoče neposredno pripisati Banki Slovenije."
V ECB so torej Jazbečeve pripombe v tem primeru v celoti upoštevali.
Tudi sicer je v končni različici dopisa ECB mogoče najti citate z ostrejšim in bolj neposrednim tonom, ki jih v osnutku ni. Očitno so jih v Frankfurtu v dopis vključili šele po intervenciji iz Slovenije.
Pravo EU – nov zid pred brskanjem po sanaciji
Eden od teh je navedba, da "ECB še vedno ni prepričana, da je določba, ki omogoča revidiranje dejanj Banke Slovenije v zadnjih desetih letih – ali morda še daljšem obdobju –, združljiva z načelom pravne varnosti".
Prav tako lahko v končni različici dopisa, ne pa tudi v osnutku, preberemo, da "je sodna presoja celovite ocene (kreditnih institucij držav članic območja evra, op. a.), ki jo je izvedla ECB, vključno z enotno metodologijo, na kateri je temeljila, zunaj pristojnosti nacionalnih sodišč in je izključno v pristojnosti Sodišča EU".
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča
Z njo so se skušali v ECB in Banki Slovenije očitno še dodatno zavarovati pred morebitnim pregledovanjem ukrepov iz časa sanacije bank.
"Da ne bi bilo dvoma o tem, bi bilo v predlog zakona koristno uvesti določbo, s katero bi pojasnili ta vidik, tako da bi se lahko izognili morebitni neskladnosti med predlogom zakona in pravom Unije v tej zvezi," navaja končna različica dokumenta.
Kanali za lobiranje: večerje z guvernerji
Jazbec pa svoje volje na ECB ni uveljavljal le prek uradnih dopisov, ampak očitno tudi prek drugih, občasno tudi manj formalnih kanalov.
6. oktobra je na seji sveta ECB kolege guvernerje obvestil, da "ECB v osnutku mnenja (o zakonu, op. a.) ni obravnavala določenih tem".
Za opozarjanje kolegov pred mogočim prihodom revizorjev računskega sodišča v Banko Slovenije in zakonom o razlaščencih je izkoristil tudi dve neformalni večerji, ki so praksa pred zasedanji svetov guvernerjev. Na eni od teh je bila Sloveniji namenjena tudi posebna razprava.
Kako so Jazbeca podprli trije guvernerji
Precej časa pa je Jazbec očitno porabil tudi za lobiranje pri guvernerjih drugih centralnih bank. V dneh pred zasedanjem sveta ECB je Draghi prejel najmanj tri dopise guvernerjev iz drugih evropskih držav. Argumenti v njihovih pismih so občasno do črke enaki tistim, ki jih pred tem v dopisu Draghiju navaja Jazbec.
Še isti dan, ko je Jazbec osnutke pripomb poslal Draghiju, mu je domala z enakimi argumenti pisal guverner belgijske centralne banke Jan Smets. "Osnutek mnenja ECB podcenjuje vidik prepovedanega denarnega financiranja, ki ga sproža slovenski zakon," je ugotavljal Smets.
Dan zatem je enako storila tudi guvernerka ciprske centralne banke Chrystalla Georghadji, ki je "podprla Jazbeca in Smetsa pri nujnosti uporabe odločnejšega jezika v mnenju", ki ga bo ECB poslala v Slovenijo.
Nato je dopis z zelo podobno vsebino poslal še guverner portugalske centralne banke Carlos da Silva Costa. Ocenil je, da "bi moral svet guvernerjev ustrezno reagirati in ohraniti neodvisnost Banke Slovenije".
Ciper in Portugalska sta državi, ki sta bili vključeni v program trojke, oba guvernerja tamkajšnjih državnih bank pa sta zaradi domnevno spornih sanacijskih ukrepov v bankah (Bank of Cyprus in Laiki Bank oziroma Novo Banco) že nekaj časa na udaru javnosti in politike. Če je njuno usklajenost z Jazbecem s tega stališča mogoče razumeti, je to toliko težje pri guvernerju iz Belgije, ki takšnih težav ni imel oziroma jih nima.
Banka Slovenije: O tem odloča ECB. Mar res?
Banka Slovenije se pri svojih mnenjih in odločitvah pogosto sklicuje na Evropsko centralno banko (ECB) in njene odločitve.
A poročilo evropskega računskega sodišča, ki je pod drobnogled vzelo enotni mehanizem nadzora iz lanskega novembra, razkriva, da se ECB preveč zanaša na centralne banke matičnih držav. Revizorji so namreč ugotovili, da ima ECB, ki bdi nad 129 največjimi evropskimi bankami, premalo nadzora nad izvajanjem pregledov na terenu in nad sestavo nadzorniških skupin.
ECB, ki je za namene nadzora velikih bank zaposlila okoli tisoč ljudi, revizorji očitajo, da njeni ljudje sodelujejo le v osmih odstotkih vseh nadzorov v konkretnih bankah na terenu in da vodijo le 12 odstotkov vseh tovrstnih nadzorov.
To posledično pomeni, da gradivo za odločitve in njihove vsebinske utemeljitve dejansko pripravljajo centralne banke matičnih držav – v Sloveniji torej Banka Slovenije.
Na ECB so v odgovoru ponovili svoje mnenje iz oktobra v zvezi z zakonom o razlaščencih, odgovor Banke Slovenije objavljamo v celoti:
1. Ali ste konec septembra 2017 pisali predsedniku ECB g. Mariu Draghiju, guvernerju ECB, naj na dnevni red seje sveta ECB uvrsti kritiko Zakona o banki Slovenije (ki je bila sprejeta oktobra v državnem zboru)? Kako ste v tem dopisu ocenili takrat še predlog zakona in kaj ste ob tem posvarili?
2. Ali ste v začetku oktobra 2017 spet pisali g. Dragiju in izrekali svoje kritike do osnutka menja ECB o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank?
3. Ali ste znotraj postopka oblikovanja stališča ECB kakorkoli vplivali na mnenja guvernerke ciprske centralne banke in guvernerja portugalske centralne banke in če da, zakaj?
Skladno z načelom sodelovanja in uveljavljeno prakso interinstitucionalnega sodelovanja v okviru Evrosistema, je guverner Banke Slovenije dolžan obveščati člane Sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji , ki ureja delovanje Banke Slovenije.
Razprave organov odločanja ECB so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Posledično Banka Slovenije ne more in ne sme pojasnjevati morebitnega dnevnega reda sej Sveta ECB in prav tako ne stališč ali mnenj članov Sveta ECB. Ob tem velja opozoriti, da sta mnenji Banke Slovenije, z dne 21. junija in 31. avgusta 2017, glede predloga novele zakona o Banki Slovenije in predloga amandmajev poslancev koalicije na isti predlog, javno in transparentno objavljeni na strani Državnega Zbora Republike Slovenije (goo.gl/dRkV7x, goo.gl/z7UR58). Banka Slovenije nima zadržkov, da o predlogih zakonov, o katerih je povprašana v postopkih priprave predstavi svoje mnenje tudi javno. Ne vidimo ovir, da predstavniki Banke Slovenije ne predstavijo tega stališča pred drugimi institucijami in organi.
4. Ali ste vsebino in aktivnosti v ECB pred tem usklajevali s člani sveta Banke Slovenije in če ne, zakaj ne?
Član Sveta ECB je vsakokratni guverner Banke Slovenije osebno, njegovo ravnanje, na podlagi članstva Sveta ECB, pa je neodvisno in ni vezano na kakršnokoli potrditev ali stališče ostalih članov Sveta Banke Slovenije. Sicer pa so člani Sveta BS o vseh postopkih bili obveščeni in doslej niso nasprotovali stališčem, ki jih je guverner predstavljal na ECB.
21