Kaj si lahko Slovenija obeta od novih veleposlaništev

Slovenija je v obdobju gospodarske krize krčila mrežo diplomatskih predstavništev v tujini. Med drugim je zaprla veleposlaništva v Iranu, na Švedskem, Finskem, Portugalskem in Irskem ter generalni konzulat v New Yorku. Zdaj odpira nova.

Novi veleposlaništvi v Bolgariji in Združenih arabskih emiratih

V ponedeljek je vrata odprlo veleposlaništvo v Združenih arabskih emiratih, sredi novembra veleposlaništvo v Bolgariji. Ker bo postopek izbire vodij trajal še vsaj nekaj mesecev, je ministrstvo za zunanje zadeve v Abu Dabi oziroma Sofijo napotilo začasna odpravnika poslov.

Veleposlanika s polnimi pooblastili bosta veleposlaništvi začela voditi predvidoma spomladi (Sofija) oziroma v drugi polovici leta (Abu Dabi).

Velika rast blagovne menjave med Slovenijo in Iranom

Slovensko veleposlaništvo v Iranu Foto: MZZ Že novembra lani pa je Slovenija znova odprla veleposlaništvo v Iranu, potem ko ga je leta 2013 zaradi varčevalnih ukrepov ukinila. "V prvem polletju leta 2017 dosegamo visoke stopnje rasti tako na strani izvoza kot tudi na strani uvoza; vrednost blagovne menjave je višja za 44 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani," prve pozitivne učinke vnovične prisotnosti na 80-milijonskem trgu pojasnjujejo na MZZ.

Vrednost blagovne menjave v prvem polletju letos je tako znašala 27,19 milijona evrov, v enakem obdobju lani 18,91 milijona evrov. Slovenija v Iran sicer bistveno več izvozi kot uvozi.

Slovenija odslej prisotna tudi v eni od najpomembnejših svetovnih regij

Da je odpiranje novih veleposlaništev nujno, opozarja tudi Dušan Olaj, lastnik in direktor podjetja Duol, ki večino svojih proizvodov izvozi. Nad odprtjem novega veleposlaništva v Združenih arabskih emiratih je navdušen.

Po treh letih znova odprto veleposlaništvo v Teheranu vodi karierna diplomatka Kristina Radej. Radejeva zelo dobro pozna Iran, saj je v letih od 2009 do 2013 tam službovala kot odpravnica poslov. Foto: STA ,

"Nepojmljivo se mi zdi, da glede na gospodarski razcvet zalivske regije Slovenija diplomatskega predstavništva tam ni imela oziroma smo regijo pokrivali iz Kaira. Gre za eno od najboljših potez zunanjega ministrstva," poudarja Olaj.

V Iranu se posle sklepa s pomočjo veleposlaništva

Tudi lansko ponovno odprtje veleposlaništva v Iranu Olaj ocenjuje kot odlično potezo. "Gre za izjemno perspektiven trg, ki ga iz drugih držav ni mogoče pokrivati. Ker je veleposlaništvo v Teheranu šele dobro začelo delo, o njegovih rezultatih težko sodim. Glede na način tamkajšnjega poslovanja je vloga veleposlanika in gospodarskega atašeja izjemno pomembna pri odpiranju trga.

Trenutno je v Iranu mogoče posle z državo sklepati izključno z aktivno pomočjo slovenskega veleposlaništva, saj sicer ne prideš do konkretnih sogovornikov," opozarja Olaj. Dodaja, da je zasebni sektor v Iranu šibak in v tujini nelikviden, zato nanj ni mogoče računati.

Prihodnje leto odprtje vsaj še enega veleposlaništva

Zunanje ministrstvo v prihodnjem letu načrtuje odprtje še vsaj enega predstavništva v tujini, podrobnejših informacij pa zaradi zaupnosti postopka ne more posredovati. Zapiranja obstoječih veleposlaništev v prihodnjih letih medtem ne načrtujejo.

"Trenutno je v Iranu mogoče posle z državo sklepati izključno z aktivno pomočjo slovenskega veleposlaništva, saj sicer ne prideš do konkretnih sogovornikov," na nujnost veleposlaništva opozarja podjetnik Dušan Olaj. Foto: Klemen Korenjak

Slovenija bi morala v osrčje Afrike

Olaj meni, da bi morala Slovenija v prihodnjih petih letih nujno odpreti veleposlaništvo v osrčju Afrike, ki ima po njegovem prepričanju izjemen potencial. Morda v Tanzaniji, kjer je Slovenija po nasledstvu dobila veleposlaništvo in rezidenco nekdanje Jugoslavije.

Na vprašanje, katera veleposlaništva so najuspešnejša, na MZZ odgovarjajo, da vsa delujejo v skladu z razmeroma visokimi pričakovanji. "Še posebej, upoštevajoč omejene kadrovske in finančne vire. Težko bi navedli posamezna predstavništva, saj zaradi intenzivnosti bilateralnih stikov z državami akreditacije oz. vključenosti Slovenije v delo mednarodnih organizacij, geografskega pokrivanja in kadrovske zasedbe ter drugih dejavnikov med sabo niso v celoti primerljiva."