Kaj počnejo evropske finančne institucije pri nas?

Medtem ko je danes na rednem delovnem obisku v Ljubljani prvi mož evroskupine Jeroen Dijsselbloem, ki opozarja, da se moramo odločneje spopasti z zdravljenjem bank in strukturnimi spremembami, pa stanje finančnega sektorja na terenu pregledujejo še tri evropske finančne institucije.

Dobra milijarda evrov verjetno ne bo dovolj

Opravljanje stresnih testov v vseh osmih slovenskih bankah je Evropska centralna banka (ECB) začela že konec septembra, rezultati stanja bank pa bodo po napovedih znani šele decembra. Po nekaterih neuradnih napovedih naj bi bila "luknja" v NLB znana že danes, vendar po vsej verjetnosti javnosti še ne bo predstavljena. V primeru slabih rezultatov bo morala slovenska vlada zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada (ESM), saj ima vlada za dokapitalizacijo bank pripravljene le 1,2 milijarde evrov. Večina strokovnjakov se namreč strinja, da bo Slovenija za sanacijo potrebovala okoli pet milijard evrov, ki jih bomo lahko dobili le iz prej omenjenega mehanizma. Slovenija se že zdaj na mednarodnih trgih zadolžuje na meji vzdržnosti.

Jasnejšo sliko si želita tudi IMF in EBRD

Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) od preteklega četrtka pregledujejo celotno makroekonomsko sliko v državi, srečali pa so se tudi že s finančnim ministrom Urošem Čuferjem. Ta jim je predstavil ukrepe za stabilizacijo bančnega in finančnega sistema, od njih pa kljub zaostanku pri sanaciji bank pričakuje pozitivno oceno.

Ta teden se v Sloveniji mudi tudi delegacija izvršnih direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki se prav tako želi seznaniti s položajem v državi, ugotovitve pa ji bodo v pomoč pri pripravi strategije EBRD za prihodnja tri leta. EBRD je sicer že večkrat izrazila pripravljenost za sodelovanje pri prestrukturiranju bank, ki jih težijo predvsem slaba posojila.