David Kos

Sreda,
24. 12. 2014,
12.55

Osveženo pred

7 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 24. 12. 2014, 12.55

7 let, 7 mesecev

Kaj napovedujejo ekonomisti v prihodnjem letu?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Slovenija si v prihodnjem letu lahko obeta nadaljevanje gospodarske rasti, a brez strukturnih reform ta ne bo dovolj. Nizke cene nafte bi lahko spodbudile globalno gospodarsko rast.

V Sloveniji se bo v prihodnjem letu nadaljevalo gospodarsko okrevanje, ki pa bo odvisno od več dejavnikov. Eden izmed njih je razplet ruske krize, ki bi se po nekaterih napovedih lahko vlekla še naslednji dve leti. To bi lahko ogrozilo slovenski izvozni sektor, ki je močno odvisen od tega trga. Izvoz v rusko federacijo namreč predstavlja okoli pet odstotkov celotnega slovenskega izvoza. V takšnem razpletu bo Slovenija utrpela upad povpraševanja in s tem padec gospodarske aktivnosti. Če temu scenariju prištejemo še ruske sosede, je lahko učinek do trikrat večji.

A direktor družbe Riko Janez Škrabec, ki ogromno posluje na ruskem trgu, glede slovenskega gospodarstva ostaja optimističen. "V prihodnje leto zrem optimistično, napovedi rasti BDP so pozitivne, brezposelnost pada, pri inflaciji je pričakovati stabilnost. Napoveduje se višja rast zasebne potrošnje, kar bo pozitivno vplivalo tudi na gospodarski razvoj, žal pa je zaskrbljujoča državna potrošnja. Tu je napovedana negativna rast oziroma padec le-te za en odstotek v primerjavi z letošnjim letom. Podobno je nejasna prihodnost bančnega sistema, tu mislim predvsem na zaostrene pogoji financiranja za podjetja," pravi Škrabec.

Brez strukturnih reform ne bo gospodarske rasti "Brez uspešno izpeljanih strukturnih reform, med katere štejemo razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje davkov, racionalizacija poslovanja, zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju, odprava regulative in administrativnih ovir, nas na srednji rok čaka obdobje nizke gospodarske rasti," opozarja ekonomist Anže Burger. Slovenski javni sektor je po njegovem prepričanju vzdržen samo pri stopnjah gospodarske rasti, ki smo jih dosegali pred nastopom krize; ta se je gibala med štirimi in petimi odstotki.

Burger ob tem spomni na razcvet drugih tranzicijskih držav, ki so štartale z izrazito slabšega položaja kot Slovenija. "Prehitela nas je Latvija, Češka in Slovaška nas bosta prehiteli že letos ali naslednje leto. Nujno bi potrebovali višjo gospodarsko rast, ki pa je brez resnih strukturnih reform ne bomo dosegli," pravi Burger in dodaja, da bo slovensko gospodarstvo v nasprotnem primeru sicer v prvem letu ali dveh doživelo manjši šok, a ga bomo z višjo gospodarsko rastjo lahko kmalu nevtralizirali.

Brezposelnost bo upadala počasneje Brezposelnost v Sloveniji se bo po Burgerjevih besedah glede na gospodarsko rast zniževala precej počasneje kot do zdaj. Vzrok temu pripisuje dodatni obremenitvi dela na račun ohranitve najvišjega dohodninskega razreda s 50-odstotno obdavčitvijo. Vlada je tudi dodatno obremenila študentsko delo in s tem iz gospodarstva izbrisala fleksibilno in malo obdavčeno obliko dela. Kot kontraproduktivno za gospodarstvo označuje še ukrepe na področju sive ekonomije, s katerimi dodatno zmanjšujemo delovno aktivnost prebivalstva, ki si ne more privoščiti redne zaposlitve. Bolj kot inflacija Burgerja skrbi deflacija. Prepričan je, da bo z očiščenjem bančnega sistema tudi kreditni krč popustil.

Tudi ekonomist Sašo Polanec je prepričan, da inflacija v Sloveniji ne bo velika, brezposelnost pa bo upadla le malenkost. Rast BDP napoveduje med enim in dvema odstotkoma.

Evropske investicije temeljijo na prekomernem zadolževanju Burger je do Junckerjevega 315 milijard evrov vrednega naložbenega načrta zelo skeptičen. Meni, da gre za sredstva brez realne osnove, ki temeljijo na zadolževanju pri različnih institucijah. "Vse to je nadaljevanje zgodbe o gospodarski rasti, ki zopet temelji na prekomernem zadolževanju. Razlikuje se zgolj v tem, da bodo investicije po novem poganjale institucije, prej pa jih je večinoma zasebni sektor," ocenjuje. Evropa zagotovo potrebuje velike infrastrukturne projekte, a se boji, da bo od teh projektov veliko nepotrebnih, ki se bodo odražali v višjih davkih.

Škrabec se strinja, da si v državah EU v prihodnjem letu ne moremo obetati večje rasti, kvečjemu manjše poskoke, pa tudi stagnacijo v Nemčiji. Izjema je Velika Britanija, kjer je investicijska rast, predvsem na trgu nepremičnin, v razcvetu. Večjo priložnost Škrabec vidi v vzhodnoevropskih državah, ki po njegovem mnenju na račun evropskih projektov v infrastrukturo postajajo gonilna sila na trgu.

Nizke cene nafte bi lahko spodbudile globalno gospodarsko rast Polanec ocenjuje, da globalno gledano nizka cena nafte za večino držav deluje pozitivno, to pa lahko spodbudi gospodarsko rast po svetu. Na ZDA sicer nizke cene nafte ne bodo imele pomembnejšega vpliva, bo pa imela Evropa od tega bistveno več. "Več napetosti pričakujem v državah, ki so velike izvoznice nafte, kjer je pričakovati velike probleme z zapiranjem proračunov, izključene niso niti vojne. Dejstvo je, da se nafti čas počasi izteka. Boljše kot bodo alternativne tehnologije, nižje bodo cene nafte pridobljene iz konvencionalnih metod črpanja," je prepričan.

Razdolževanje bančnega sistema je po njegovem večinoma končano, ključno dolgoročno gonilo tako ostaja tehnološki napredek. Polanec največ stavi na indijsko gospodarstvo, kjer se zaradi načrtovanih reform pod taktirko indijskega premiera Naredria Modia, obeta oživitev gospodarstva in s tem pozitivne stopnje gospodarske rasti. "Ne vem, kako hitro lahko pričakujemo reforme, dejstvo pa je, da vsi pričakujejo privatizacijo, debirokratizacijo in zmanjšanje korupcije." Letošnja gospodarska rast bo znašala okoli 5,5 odstotka BDP, ekonomisti pa menijo, da bi ob hitri rasti mladega gospodarstva Indija potrebovala vsaj od osem- do devetodstotno rast za ustvarjanje novih delovnih mest.

Nekoliko bolj je Polanec skeptičen do kitajskega gospodarstva, kjer se napihuje nepremičninski balon in je le vprašanje časa njegovega poka.

ZDA imajo v kombinaciji s Kitajsko in Indijo velik potencial Burger ZDA ocenjuje kot zelo fleksibilno gospodarstvo, ki ima glede na svojo razvitost zavidljivo visoke stopnje rasti. Imajo pa tudi svoje probleme, recimo v zdravstvu in naraščajoč javni sektor. Za najbolj perspektivno regijo Burger označuje azijsko-pacifiški prostor, ki bi lahko v kratkem postalo ogromno prostotrgovinsko območje. To je že zdaj z vidika svetovnega gospodarstva, ki vključuje Japonsko, ZDA, Južno Ameriko in vzhodno Azijo, zelo pomembno. V kombinaciji ameriške inovativnosti in podjetnosti z učinkovito proizvodnjo na Kitajskem in Indiji vidi velik potencial.

ZDA, ki so bile od leta 2007 do leta 2009 v najhujši recesiji od 30. let prejšnjega stoletja, bodo v prihodnjem letu uživale najhitrejšo gospodarsko rast od leta 2005. Zaradi nadaljevanja rasti zaposlovanja in padanja cen nafte naj bi bila stopnja gospodarske rasti 3,1-odstotna, napovedujejo ameriški ekonomisti iz nacionalnega združenja za poslovno ekonomijo. Ti še menijo, da bo japonsko gospodarstvo v prihodnjem letu raslo po enoodstotni stopnji, EU napovedujejo 1,2-odstotno rast, Kitajski pa sedemodstotno.

Nezaslišane napovedi danskih analitikov Analitiki danske investicijske Saxo Bank, ki vsako leto objavijo več najbolj negativnih scenarijev in dogodkov, so celo prepričani, da bo leto 2015 težko, ki se ga bomo spominjali kot dno. Napovedujejo večjo volatilnost trgov, potencialni premik k spremembam, sesutje britanskega nepremičninskega trga in celo hekerski napad na največjo spletno trgovino Amazon.

Ocenjujejo, da makro razmišljanje vstopa v zadnjo bitko pred smrtjo, po tem pa bomo znova lahko začeli verjeti v ljudi, zamisli, izobraževanje in spremembe namesto v prazne obljube, so še zapisali v svoji nezaslišani napovedi. Dodali so, da se ob podobah najbolj negativnih scenarijev lažje soočamo s kaotičnostjo.