Ponedeljek, 31. 7. 2017, 4.01
7 let, 1 mesec
Kaj je nepremičninski mogotec ponujal državi za del nekdanjih trgovin Duty Free
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,63
3
Pred slabim desetletjem je država tudi zaradi domnevno spornih ravnanj, ki so jih preiskovali kriminalisti, obtičala v lastništvu družbe Kompas MTS, ki je imela verige brezcarinskih prodajaln na mejah. Zdaj želi delež prodati, a ji ne uspeva. Kaj se je dogovarjala z Aleksandrom Jerebom, lastnikom Kompasa MTS?
Družba Kompas MTS je bila nekoč znana po verigi tako imenovanih prodajaln Duty Free na slovenskih mejnih prehodih. Ko jo je privatiziral vplivni nepremičninski poslovnež Aleksander Jereb, so preostali delničarji obtičali v njenem lastništvu.
Med njimi je bila tudi država, natančneje njena Kapitalska družba (Kad), ki ima v Kompasu MTS 11,35-odstotni delež. Tega si v Kadu že nekaj časa prizadevajo prodati.
Gre za enega od tako imenovanih zaklenjenih deležev v slovenskih podjetjih, ki jih Kad poskuša neuspešno unovčiti.
Za to je več razlogov. Nekatera podjetja so premajhna in nezanimiva za domače ali tuje institucionalne vlagatelje. Veliko jih je tudi (ne)hote spolzelo iz rok države. Prešla so v roke lastnikov, ki za manjšinske deleže ponujajo smešno nizke cene.
O čem so se dogovarjali z Jerebom
Tudi pogajanja o prodaji Kadovega deleža v Kompasu MTS, ki so se začela lani, so zdaj dokončno padla v vodo. Po naših informacijah sta se država in Jereb dogovarjala o zamenjavi premoženja na naslednji način.
- Družba Kompas MTS bi pridobila 11,35 odstotka lastnih delnic, ki bi jih pozneje umaknila. S tem bi se v njenem lastništvu utrdil največji delničar, podjetje Proaltia. To je uradno v rokah Sama Primožiča in Sama Majheniča, vendar naj bi v ozadju v resnici stal Jereb.
- V zameno bi Jereb Kadu oziroma državi prepustil nekatere nepremičnine v poslovni stavbi na Trdinovi ulici v Ljubljani. Trenutno jih najema ljubljansko okrožno sodišče in zanje plačuje 7.500 evrov mesečne najemnine. Po podatkih Gursa so vredni okoli 800 tisoč evrov.
Ali bi Kompas MTS v omenjeni posel vključil še kakšne druge nepremičnine, ni znano. V isti poslovni stavbi ima sicer v lasti vrsto drugih poslovnih prostorov, ki so po podatkih Gursa skupaj vredni več kot štiri milijone evrov.
Poslovna stavba na Miklošičevi cesti v Ljubljani
Zakaj je posel propadel
A od posla ni bilo nič. V Kadu so potrdili, da po koncu prodajnega postopka, ki se je začel že junija lani, niso sprejeli nobene ponudbe.
Razloga za propad pogajanj tako v Kadu kot v Kompasu MTS niso razkrili. Po naših informacijah pa se niso mogli dogovoriti o vrednosti premoženja, ki bi ga izmenjali.
V Kompasu MTS naj bi vztrajali, da je manjšinski delež vreden manj, kot so zanj očitno pričakovali v Kadu. Med drugim zaradi izgube posla z brezcarinskimi prodajalnami.
Kaj pa drugi kupci?
Za preostale manjšinski delež v družbi, ki jo obvladuje Jereb, ni bil zanimiv, četudi gre za skoraj nezadolženo družbo, ki se je po šoku zaradi vstopa v EU in ukinitve brezcarinskih prodajaln že pobrala in danes ustvarja 100-milijonske prihodke od prodaje in povečuje dobiček.
Verjetno tudi zato, ker družba v zadnjih letih izplačuje le minimalne dividende – ne glede na to, da se vrednost Kompasa MTS strmo zvišuje. Knjigovodska vrednost delnice se je namreč v lanskem letu močno zvišala in presegla 95 evrov. Po tej ceni bi bil Kadov delež vreden 6,4 milijona evrov.
Kam se širi Jerebov paradni konj
Kompas MTS, ki večino prihodkov ustvari s prodajo tobačnih izdelkov, širi svojo dejavnost:
- kupil je podjetje Staninvest iz Maribora, ki se ukvarja z upravljanjem večstanovanjskih stavb,
- postal je lastnik ljubljanske tovarne zaves Velana, ki se vse bolj preusmerja v pohištveno panogo oziroma v prodajo izdelkov za dom,
- zanima pa se tudi za nakup ljubljanske veleblagovnice Nama. Zanjo je ponudil 20 milijonov evrov, vendar s tem ni prepričal večinskih lastnikov, ki se v želji po dosegu višje kupnine še naprej pogovarjajo z več ponudniki.
Kompas MTS se zanima za nakup ljubljanske veleblagovnice Nama.
Nasedle naložbe
Delež v Kompasu MTS je sicer le ena od portfeljskih naložb, za katere v Kadu redno objavljajo oglase za javno zbiranje ponudb. “Kapitalska družba vodi prodajne postopke poslovnih deležev v družbah, ki so opredeljene kot portfeljske naložbe na javen in pregleden način,” so nam pojasnili v Kadu.
Čeprav so na prodaj tudi deleži nekaterih vidnejših podjetij v proizvodni in storitveni dejavnosti, ki jih lahko država za zadovoljivo ceno prepusti finančnim vlagateljem ali notranjim lastnikom, gre večinoma za nasedle naložbe.
Med drugim gre za manjšinske deleže v Cetisu (v večinski lasti Marka Moharja in Matjaža Satlerja), igralniških družbah Casino Bled in Casino Portorož, KDD, Elanu Inventi (večinski lastnik Elan), Union Hotelih (večinski lastnik ACH), TKI Hrastniku (večinski lastniki so menedžerji) ...
Kako je država obtičala v Kompasu MTS
Še leta 2005, v obdobju prve vlade Janeza Janše, je bila država največja lastnica Kompasa MTS. Njena sklada Kad in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta imela skupaj dobrih 20 odstotkov delnic, še dodatnih 14,7 odstotka pa Triglav Steber.
Nato so se začeli nenavadni manevri. Sod je na svojo roko, brez Kada, prodal svojih 8,8 odstotka delnic, in to po ceni, krepko nižji od knjigovodske. Kupila jih je borznoposredniška hiša Medvešek Pušnik, ki jih je zbirala za Aleksandra Jereba. Ta je kmalu zatem objavil prevzemno ponudbo za Kompas MTS, ki so jo sprejeli vsi večji delničarji z izjemo Kada.
V tistem obdobju je Sod začasno vodila Kaja Špiler, pozneje visoka uradnica na ministrstvu za finance, operativno pa naj bi ga izpeljal njen namestnik Tadej Tufek, pozneje predsednik uprave Adrie Airways. Jeseni 2008 so kriminalisti preiskovali sume, da naj bi Tufek v zadevi Kompas MTS prejel podkupnino, kar je sam javno večkrat zanikal.
3