Junckerjeve milijarde: bo Slovenija stara gospa ali spretna mladenka?

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v izjavi slovenskim novinarjem v Bruslju dejala, da bo za države članice glavni izziv priprava projektov. Ali bodo torej sposobne dovolj hitro in kakovostno pripraviti projekte ob izpolnjevanju omenjenih treh pogojev in ali jim bo uspelo pritegniti zasebne vlagatelje. Zanje je lahko privlačno to, da bo "Junckerjev" sklad prevzel del tveganj, in sicer z garancijami Evropske investicijske banke.

Zakaj se tega niso spomnili prej? "Velikokrat me vprašajo, zakaj se tega ni nihče spomnil prej? Čas je pravi, dozorelo je, da EU dobi malo bolj dinamičen investicijski sklad, ki je sposoben financirati bolj rizične projekte, še vedno pa bo večina denarja namenjenega infrastrukturi. Oženiti je treba ta dva pojma – biti malo bolj drzen, si upati investirati, tvegati, in to delati na infrastrukturnem področju," pravi Bulčeva.

Zaspana stara gospa Slovenska komisarka je včeraj v Bruslju vodila prvo zasedanje sveta ministrov in s prispodobo opisala, da je Evropa na področju prometa zaspala. "Smo kot stara gospa, ki sedi v gugalniku in čaka, da ji prinesejo čaj," je ponovila še danes.

Kar tretjina 315-milijardnega paketa bo namenjenega prometni infrastrukturi. Kje so priložnosti za Slovenijo? Bulčeva pravi, da seznama izbranih projektov še ni.

A EU ima na področju prometa velike načrte. Tako so v okviru tako imenovanega instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) že zabeleženi projekti, ki bi lahko prejeli 26 milijard sredstev EU.

Kaj čakajo zavarovalnice in pokojninski skladi? Vsi ti projekti bi lahko ob izpolnjevanju omenjenih treh pogojev kandidirali tudi za sredstva iz Junckerjevega 315-milijardnega načrta. Prednost bi bila v tem, da bi bili lahko projekti zaradi interesa zasebnih vlagateljev hitreje končani. Gre za dolgoročne, varne naložbe, ki bi lahko pritegnile na primer zavarovalniške in pokojninske sklade.