Četrtek,
24. 5. 2012,
10.34

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Evropska unija

Četrtek, 24. 5. 2012, 10.34

7 let, 9 mesecev

Janša: Umetna dilema fiskalna disciplina ali rast razrešena

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Največja dodana vrednost razprave tokratnega vrha EU je dokončno razrešena umetna dilema fiskalna disciplina ali rast, je ocenil premier Janez Janša.

Za zagon rasti Unija po njegovem ne potrebuje veliko novih ukrepov, temveč mora predvsem izpolnjevati že sprejete.

Premier Janez Janša upa, da se bo razprava o umetni dilemi fiskalna disciplina ali rast sedaj končala. "Prav vsi razpravljavci iz vseh držav so se zavzeli za to, da je seveda potrebno oboje in da gre za dve plati iste medalje," je poudaril po koncu neformalne večerje voditeljev članic unije.

Stališča glede evrskih in projektnih obveznic ter finančnega davka ostajajo različna Glede že vseskozi spornih tem, kot so skupne evrske obveznice, projektne obveznice in davek na finančne transakcije, "nismo slišali pravzaprav nič novega, gre za zelo različna stališča", je povedal premier.

V povezavi s skupnimi evrskimi obveznicami je bilo po njegovih besedah velikokrat poudarjeno, da bi njihova uvedba pomenila spremembo temeljnih pravil igre v EU, kar bi zahtevalo veliko časa. Glede na to, da večina članic unije temu nasprotuje, se tega postopka niti ni smiselno lotiti, meni Janša.

Z evropskim davkom na finančne transakcije je podobno - večina držav mu nasprotuje. Nekakšna oblika tega davka bo po Janševih besedah na koncu verjetno uvedena, a do takrat bo preteklo še precej časa.

Uvedba davka na finančne transakcije "verjetno naslednje leto" Premier tako meni, da bo verjetno več članic unije samih poskusilo uvesti ta davek, preden bo uveden na evropski ravni. Tudi Slovenija preučuje to možnost. "Verjetno se bomo za ta korak odločili naslednje leto, če do takrat ne bo prišlo do dogovora na ravni EU, v kar jaz osebno ne verjamem," je dejal premier.

Janša: Skepsa do projektnih obveznic manjša Le nekoliko več podpore imajo po Janševih besedah projektne obveznice. "Iz današnje razprave ne veje kakšno veliko načelno soglasje, prej skepsa tudi do projektnih obveznic, čeprav je manjša," je pojasnil.

Janša: Projektne obveznice skoraj gotovo ne bodo uvedene Slovenija meni, da so projektne obveznice dober instrument, če bi bile namenjene uresničitvi prvotne zamisli, da gre predvsem za pomoč državam, ki potrebujejo večje spodbude pri rasti. Kot nek splošni evropski instrument pa po Janševih besedah skoraj gotovo ne bodo uvedene, ker je vsaj tretjina držav rekla, da tega instrumenta ne potrebuje.

"Veliko novega niti ne potrebujemo" Tokratna neformalna večerja je bila sicer predvsem priprava na formalni junijski vrh, ki naj bi sprejel celovit sveženj za rast in zaposlovanje. Na vprašanje, kaj novega bo prinesel ta sveženj, je premier odgovoril, da "veliko novega niti ne potrebujemo".

"Beseda rast ni nastala v zadnjih mesecih, to je ključna beseda, okrog katere je sploh zgrajena evropska paradigma," je poudaril.

"Praktično ni predloga v zvezi z ukrepi, ki bi lahko spodbujali rast, ki ne bi bil že vsebovan v kakšnem od že sprejetih evropskih dokumentov. Šlo bo verjetno za nabor tega, kar je v tem času iz vseh teh dokumentov mogoče realno doseči in za ponavljanje obvez in usmeritev in programov, ki jih že poznamo," je poudaril.

Janša: Smiselno bi bilo sodelovati pri dokapitalizaciji Evropske investicijske banke V sklopu prizadevanj za zagon rasti se načrtuje tudi dokapitalizacija Evropske investicijske banke. Premier meni, da je glede na vire financiranja, ki jih lahko Slovenija od te banke pričakuje, smiselno sodelovati pri tem projektu, a enotnega mnenja glede tega tudi še ni.

Slovenija bi lahko pri dokapitalizaciji banke po njegovih besedah sodelovala z enim do dveh milijonov evrov.

V razpravi tokratnega vrha je bilo po Janševih besedah "neštetokrat" poudarjeno, da je evropska politika oziroma razvojna politika EU že praktično od samega začetka politika rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, ter da tudi strategija Evropa 2020, ki je ključni razvojni dokument EU, vsebuje to paradigmo.

Voditelji so poudarili tudi to, da so še neizkoriščene priložnosti za krepitev potencialov rasti pri dokončni uveljavitvi notranjega trga, na primer trga storitev, in izpostavili, da je unija zelo blizu dokončni vzpostavitvi evropskega patenta ter tik pred sklenitvijo nekaterih strateških trgovinskih sporazumov. "Okoli tega bodo zgrajeni predlogi Evropske komisije za junijski Evropski svet," je dejal Janša.

Janša: Slovenija dobiva sporočila, da je na pravi poti Voditelji so razpravljali tudi o nacionalnih reformnih in proračunskih načrtih, ki jih bo komisija ocenila konec meseca. Premier je v povezavi s tem spomnil, da Slovenija vse od sprejetja svežnja za uravnoteženje javnih financ dobiva sporočila, da je na pravi poti.

Janša: Slovenijo čakajo strukturne prilagoditve in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti A obenem je opozoril, da čaka Slovenijo naslednji korak, ki je prav tako pomemben - strukturne prilagoditve in zagotovitev dolgoročne vzdržnosti. To pa je tudi edini pogoj za trajnostni razvoj, kar je v razpravah o omenjeni umetni dilemi tudi edina prava beseda, je poudaril.

V povezavi z nastopom novega francoskega predsednika Francoisa Hollandea pa je Janša menil, da njegova udeležba "ni bistveno spremenila vzdušja". Hollandeov nastop je namreč prav tako pokazal, da umetne dileme fiskalna konsolidacija ali rast ni. "Tudi za Francijo je uravnoteženje javnih financ zelo pomemben cilj in tudi z njihove strani smo slišali, da je to predpogoj za trajnostno rast in razvoj," je sklenil premier.