Iz Bruslja pohvale Sloveniji, a narediti bo treba še več

Iz virov pri Evropski komisiji je slišati pohvale ukrepom za stabilizacijo bank, pri čemer izpostavljajo občuten padec zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice. Ta se navaja kot pomemben prvi korak za znižanje stroškov financiranja za celotno gospodarstvo, vendar naj bi bila za dodatno izboljšanje ključna dosledna izvedba nadaljnjih ukrepov.

Potrebni so konkretni rezultati Trgi pričakujejo dejstva in konkretne rezultate, Slovenija pa je zelo zanimiva za vlagatelje, če bodo ti v njenem delovanju prepoznali zdrave in razumne ekonomske politike, je mogoče slišati iz virov.

V Bruslju je mogoče zaznati zadovoljstvo, da se je Sloveniji v zadnjem času uspelo izvleči iz nevarnega območja, v katerem je bila pred približno letom dni. Za dodatno znižanje stroškov financiranja in bolj poudarjen povratek investitorjev, ki vlagajo v stabilne razvite države, pa je treba narediti še več.

Pričakujejo spremembo kulture v bankah Med temi ukrepi komisija izpostavlja dokončanje sanacije bank. Kot zavezo države navaja izstop iz lastništva NKBM in Abanke še letos. Želeli bi si tudi privatizacijo NLB, a bo to bolj srednjeročna naloga. V vmesnem času si želijo v bankah videti predvsem spremembo kulture, tako da bodo te prepoznavale in podpirale zdrava jedra.

Kot ključne korake za reševanje zdravih jeder v gospodarstvu navajajo tudi začetek aktivnega delovanja slabe banke, prenovljeno insolvenčno zakonodajo in boljše delovanje sodišč.

Pri slabi banki si želijo čim hitreje videti konkretne ukrepe in transakcije z nakopičenim premoženjem.

Veljajo prodaje, ne seznami Glede privatizacije poudarjajo, da veljajo le izvedene prodaje in ne le seznami. Dosledna izpeljava načrtovane privatizacije 15 državnih naložb bi bila po ocenah iz Bruslja pomemben signal trgom, a v privatizacijskih načrtih bi bilo treba iti še naprej.

Za izvedbo nadaljnje privatizacije komisija izpostavlja še sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu in potrebo po jasni strategiji za upravljanje državnih naložb.

Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi na javnofinančnem področju. Poleg dosledne izvedbe načrtov za letos in prihodnje leto v Bruslju izpostavljajo še sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in s tem povezano opredelitev srednjeročnega okvira za uresničitev te ustavne norme.

Komisija: Naj vas ne bo sram zunanje podpore Poročilo komisije izpostavlja tudi temeljito revizijo javne porabe, ki bi dosegla večjo učinkovitost uporabe javnih sredstev. Viri pri komisiji menijo, da se Slovenija pri tem ne bi smela sramovati podpore zunanjih institucij, če obstaja jasna vizija, kaj s temi nasveti storiti.