Ana Rupar

Ponedeljek,
13. 10. 2014,
12.35

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

zaposlovanje brezposelnost

Ponedeljek, 13. 10. 2014, 12.35

7 let, 9 mesecev

Iskalci zaposlitve: Iskati je treba delo, ne službe

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V času pomanjkanja prostih delovnih mest je pošiljanje prošenj za zaposlitev pogosto neuspešna dejavnost, zato je iskalce zaposlitve treba naučiti, kako najti delo, ne službe.

Težava brezposelnih, predvsem pa dolgotrajno brezposelnih, je sistem, ki je ljudi učil, kako je treba prositi za službo, navaja spletni medij Forbes. Problematičen je že sam koncept prošnje, namesto ponudbe za delo. Ob tem medij navaja, da bi bilo treba ljudi namesto prosjačenja za službo učiti, kako zaslužiti denar.

Iskalci zaposlitve morajo biti podjetni Kadrovski psiholog iz podjetja Trgotur Matic Kadliček v Sloveniji že opaža pozitiven trend, da se miselnost iskalcev zaposlitve postopoma širi v smer podjetništva. To namreč iskalce osvobaja pred pasivnim in pogosto dolgotrajnim iskanjem zaposlitve, hkrati pa nakazuje, da se ljudje vse bolj zavedajo, da ne iščejo službe, temveč delo.

"Tudi če se želimo zaposliti pri delodajalcu, se moramo zavedati, da ti ne iščejo nekoga, ki mu bodo dali službo, temveč nekoga, ki mu bodo dali delo," poudarja Kadliček in dodaja, da bodo s podjetniškim razmišljanjem iskalci zaposlitve lažje razumeli, kakšna so pričakovanja delodajalcev. "Tako se lahko uspešneje lotijo iskanja zaposlitve ter izpostavljanja svojih prednosti in doprinosa podjetju."

Aktivni bodo morali biti tudi že zaposleni V času, ko je po besedah Kadlička zaposlitev težko, ne pa tudi nemogoče najti, je vsekakor zelo pomembna aktivnost iskalcev, dodaja Sara Tement, strokovnjakinja za psihologijo dela z mariborske filozofske fakultete. Takšna drža pa se zahteva tudi od zaposlenih.

Časi, ko so delavci vse življenje preživeli na istem delovnem mestu, so mimo. V prihodnosti bo vedno več menjavanja zaposlitev, zato bo potrebno nenehno razmišljanje o lastnih željah, sposobnostih in ciljih. Prav zato bodo za strokovno izpopolnjevanje in pridobivanje novih kompetenc zaposleni vedno bolj odgovorni sami, ne več delodajalci.

Vse to bo, poudarja, od delavcev zahtevalo veliko prilagodljivosti, optimizma, vseživljenjsko učenje in odprtost za nova spoznanja. Po njenih navedbah strokovnjaki v kariernih centrih in tudi profesorji na univerzah (bodoče) iskalce zaposlitve že usmerjajo v takšen način razmišljanja.