Torek, 11. 4. 2023, 15.13
1 leto, 7 mesecev
IMF: Obeti za letošnjo gospodarsko rast nekoliko slabši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Hitro razvijajoča se gospodarstva naj bi beležila boljše rezultate, a se obeti med regijami močno razlikujejo.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je obete za letošnjo svetovno gospodarsko rast poslabšal za odstotno točko na 2,8 odstotka. Za prihodnje leto jo je v primerjavi s prejšnjo napovedjo iz januarja letos prav tako poslabšal za odstotno točko na tri odstotke. Svetovna inflacija naj bi se letos znižala na sedem odstotkov.
Svetovna inflacija, ki je lani dosegla 8,7 odstotka, naj bi se letos nekoliko umirila zaradi nižjih cen primarnih surovin, a naj bi osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energije in hrane, upadala počasneje. Spust inflacije proti ciljnim ravnem je po ocenah IMF pred letom 2025 malo verjeten, so v sklopu spomladanskega srečanja sklada in Svetovne banke zapisali v današnji objavi gospodarske napovedi za svet in članice IMF.
Analitiki IMF so povzeli besede izvršne direktorice IMF Kristaline Georgieve v govoru pred začetkom spomladanskega srečanja. Svetovna rast bruto domačega proizvoda (BDP), ki bo prihodnje leto zrasla na tri odstotke, naj bi okoli te številke vztrajala naslednjih pet let. To je najnižja srednjeročna napoved IMF od 90. let prejšnjega stoletja, je ocenila.
Rast ostaja šibka zaradi geopolitičnih napetosti in visoke inflacije. Napovedi denarnih politik za njeno zajezitev kažejo pozitivne znake, a so nadaljnje negotovosti povezane še z visokimi ravnmi zadolženosti držav in trajanjem ruske vojne v Ukrajini. Kljub nižjim cenam hrane in energije ter izboljšanemu delovanju dobavnih verig se negotovosti povečujejo tudi zaradi nedavnih pretresov v finančnem sektorju, so dodali.
Boj proti inflaciji, a pripravljeni na prilagoditve
Oblikovalci ekonomskih in fiskalnih politik tako po oceni IMF nimajo veliko manevrskega prostora. Denarna politika mora vztrajati v boju zoper inflacijo, a mora biti pripravljena na prilagoditve, če bi se finančna stabilnost začela krhati. Oblikovalci fiskalne politike morajo podpirati monetarno, tako da bi si vlade držav morale prizadevati za strogo proračunsko naravnanost, ciljno pa podpirati le tiste, ki so jih višji življenjski stroški najbolj prizadeli.
Višja brezposelnost
Vsi ti dejavniki najbolj vplivajo na razmere v razvitih gospodarstvih. Rast naj bi se letos v primerjavi z lansko v višini 2,7 odstotka prepolovila na 1,3 odstotka. V letu 2024 naj bi narasla le na 1,4 odstotka. Z izrazito upočasnitvijo rasti se v teh državah pričakuje večja brezposelnost, med letoma 2022 in 2024 naj bi v povprečju vsako leto narasla za 0,5 odstotne točke, napoveduje IMF.
Krčenje BDP tako IMF za letos napoveduje Nemčiji, in sicer v višini 0,1 odstotka BDP, ter Veliki Britaniji v višini 0,3 odstotka BDP. Za obe prihodnje leto napoveduje rast okoli enega odstotka. Šibko rast pod enim odstotkom napoveduje evrskemu območju ter Franciji in Italiji. V primeru Italije bo ta ostala pri teh številkah tudi prihodnje leto, v Franciji in območju z evrom pa naj bi se dvignila na 1,3 oz. 1,4 odstotka. ZDA naj bi letos beležile 1,6-odstotno rast, Japonska 1,3-odstotno. Prihodnje leto naj bi bili ti v obeh okoli enoodstotni.
Velike razlike med regijami
Hitro razvijajoča se gospodarstva naj bi beležila boljše rezultate, a se obeti med regijami močno razlikujejo. V povprečju naj bi rast letos znašala 3,9 odstotka, leta 2024 pa 4,2 odstotka. Najvišjo bo imela Indija, 5,9-odstotno letos in 6,3-odstotno leta 2024. Kitajska naj bi rasla po 5,2- in 4,5-odstotni stopnji. Rusija naj bi beležila rast v višini 0,7 oz. 1,3 odstotka. Najnižjo bo imela Južna Afrika, 0,1-odstotno letos in 1,8-odstotno prihodnje leto.
