Hribar Milič: Slovensko gospodarstvo še vedno v težavah

Med njimi je izpostavil likvidnostne težave in naročila, pomanjkanje investicij, nedostopnost kreditov, administrativne ovire in slabe pogoje poslovanja, težave s kadri, razpisi in internacionalizacijo. Brez svetlih perspektiv v gradbeništvu Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je torej opozoril, da so trendi v gospodarstvu še naprej zaskrbljujoči, še zlasti pa po njegovih besedah ni mogoče govoriti o svetlih perspektivah za gradbeništvo in več kot deset dejavnosti, ki so povezane s tem sektorjem. Za stanje naj bi bile krive tudi rigidnosti na trgu dela Slovenija negativne trende v gospodarstvu beleži tudi zaradi rigidnosti na trgu dela, je izpostavil in pojasnil, da se število zaposlenih ne prilagaja obsegu gospodarske strukture in je nižje, kot bi bilo realno, na račun manjše konkurenčnosti in manjše učinkovitosti gospodarskih subjektov.

Povedal je še, da se zaradi padca investicijske potrošnje v Sloveniji proizvede vsaj 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) premalo, da bi lahko pokrivali državno potrošnjo. Ker je padla investicijska potrošnja, pa je konkurenčnost slovenskega gospodarstva še slabša, je dodal.

Več prihodkov kot lani in manj kot leta 2008 Kot je tudi navedel Hribar Milič, so podjetja lani glede na letna poročila v primerjavi z letom poprej sicer ustvarila za 6,8 odstotka več prihodkov, vendar pa obenem tudi za 11,6 odstotka manj kot leta 2008. V tem času so se njihove obveznosti povečale, je opozoril.

19.632 podjetij z izgubo, 33.758 s profitom Obenem so gospodarske družbe lani prvič po letu 2001 ustvarile več skupne čiste izgube kot pa skupnega čistega dobička. Leta 2010 je izgubo zabeležilo 19.632 podjetij v skupnem znesku 2,8 milijarde evrov, medtem ko je 33.758 podjetij ustvarilo skupaj 2,6 milijarde evrov čistega dobička. Neto čista izguba tako znaša 256,5 milijona evrov, kar je 792,5 milijona evrov slabši rezultat kot leta 2009 in 1,9 milijarde evrov slabši kot leta 2008.

Vse to se odraža tudi v anketi zbornice o stanju v gospodarstvu, plačilnih rokih in učinkih protikriznih ukrepov, ki je zabeležila nov upad optimizma. Poslovno zaupanje se je namreč glede na septembrsko anketo GZS zelo poslabšalo.

Se bo število zaposlenih letos še zmanjšalo? Zaposlitvene napovedi za letos so tako še vedno negativne. Med prek 650 anketiranih podjetij jih le 13 odstotkov meni, da bi lahko povečala število zaposlenih, 35 odstotkov pa jih je prepričanih, da se bo število zaposlenih zmanjšalo.

V zvezi z anketo je Hribar Milič izpostavil še odgovore na vprašanje o učinkih zakona o preprečevanju zamud pri plačilih in obveznega pobota na likvidnost in plačilno disciplino. Od 57 odstotkov vprašanih, ki so sodelovali v pobotu, jih je polovica pokrila manj kot en odstotek prijavljenih obveznosti, slaba četrtina pet odstotkov, slaba desetina pa pa več kot 20 odstotkov. Likvidnost se je po uvedbi zakona izboljšala le enemu odstotku anketiranih, tretjini pa se je poslabšala.

V GZS so zato zaskrbljeni, ker je v državi premalo podpore, da bi se stvari spremenile, poleg tega pa, kot je poudaril predsednik GZS, še vedno velja miselnost, da stvari niso tako "hude". V tej luči je spomnil, da po podatkih Banke Slovenije v gospodarstvu manjka za več kot štiri milijarde evrov denarnega toka.

Upravni odbor je na vlado naslovil deset zahtev Upravni odbor GZS je potrdil deset zahtev zbornice, naslovljenih na vlado. Zahteve so vezane na podporo internacionalizaciji, na zagon investicij, gospodarna javna naročila in poštena plačila ter pravno državo in pametno zakonodajo. V okviru slednje je Hribar Milič denimo izpostavil nasprotovanje danes potrjenemu zakonu o prevozih v cestnem prometu (GZS je proti 30-dnevnemu plačilnemu roku za avtoprevoznike, proti solidarni odgovornosti za plačilo voznine, ki presega krog pogodbenih strank in proti obvezni kontroli dovolilnic).

Preostale zahteve GZS so vezane na odgovorno varovanje okolja, konkurenčno in trajnostno energijo, na celovito razvojno inovacijsko okolje za tehnološki in poslovni razvoj, na dostop do finančnih sredstev, na vzdržne javne finance, na zmanjšanje rigidnosti trga dela, na krepitev zaupanja in socialnega dialoga ter na učinkovito podporno okolje.