Hmeljarji začeli z obiranjem

Po oceni stroke naj bi pridelovalci letos na 1400 hektarjih pridelali okrog 2300 ton hmelja.

Nekateri hmeljarji pridelka ne bodo obirali

Hmeljarji so pred tednom dni na okrogli mizi v Žalcu kmetijskega ministra Dejana Židana seznanili z razmerami v slovenskem hmeljarstvu, ki se že nekaj let slabšajo. Veliko hmeljarjev je namreč v težki finančni situaciji in nima denarja za izpeljavo redne pridelave ter za poplačilo dolgov. Razmere so se zaostrile celo do te mere, da so nekateri hmeljarji ob letošnjem pričetku obiranja hmelja napovedali, da pridelka sploh ne bodo obrali.

Razmere na svetovnem trgu se ne izboljšujejo Dodatne težave hmeljarjem povzročajo tudi zaloge hmelja iz prejšnjih let, razmere na svetovnem trgu, od katerih je odvisna slovenska prodaja hmelja, pa se ne izboljšujejo. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v Sloveniji kar 860 ton neprodanega hmelja iz preteklih let.

Židan obljubil pomoč

Židan je hmeljarjem obljubil pomoč, vendar v zakonskih možnosti in le panogi kot celoti. Minister je hmeljarjem pred tednom dni pojasnil, da če kdo misli, da lahko kmetijsko ministrstvo znotraj EU na zakonit način pokrije razliko med proizvodno in tržno ceno, se zelo moti.

Tretjina nasadov je starejših od 16 let Večina slovenskih hmeljišč se nahaja na območju Savinjske doline, vključno s celjsko kotlino. Letos hmelj raste na 1376 hektarjev, 450 hektarjev je v fazi premene ali kolobarjenja. V zadnjih desetih letih so se površine nasadov hmelja zmanjšale za več kot 400 hektarjev. Tretjina nasadov je starejših od 16 let, torej izven obdobja največje rodnosti.

Po površinah hmelja je Slovenija peta evropska in šesta svetovna država pridelovalka hmelja.