GZS znova poziva k rešitvi poplačila podizvajalcem v gradbeništvu

Poleg tega so pozvali tudi k odgovornemu izvajanju javnih naročil, ki ne sme temeljiti izključno na kriteriju najnižje cene. Država je kot investitor neprofesionalna, so poudarili. 24 projektov naj bi bilo vodenih nestrokovno in neprofesionalno Izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS Alenka Avberšek je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma spomnila, da je zbornica pred časom pripravila pregled 24 projektov z različnimi primeri neplačil javnih naročil. Na seznamu so med drugim pomurska avtocesta, Dunajski kristali, ljubljanska opera, Celovški dvori, Stanovanjska soseska Brdo-Ljubljana, Hotel bioterme Mala Nedelja in STŠ Koper. Čeprav je bila investitor pri vseh projektih država, je po mnenju zbornice v vseh teh primerih prišlo do izigravanja najnižje cene oz. "nategovanja podizvajalcev" ter izigravanja javnega naročanja. Projekti naj bi bili vodeni nestrokovno in neprofesionalno. Delovna skupina, ustanovljena aprila, ni podala konkretnih rešitev Kot je opozorila Aberškova, so se s kriznimi ministri na sestanku 16. aprila dogovorili, da se problematika neplačanih podizvajalcev pri teh projektih razreši v roku dveh mesecev. Ustanovljena je bila posebna delovna skupina, ki pa kljub več sejam konkretnih rešitev ni podala. Zaradi neplačanih del na Dunajskih kristalih v stečaj številna podjetja GZS je zato glede največjega od 24 projektov, to je Dunajskih kristalov, po besedah Avberškove v ponedeljek na vlado naslovila pismo, v katerem premiera, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja znova poziva k urgentni obravnavi problematike, povezane s 14,5 milijona evrov neplačanih obveznosti države do podizvajalcev. "Zaradi neplačanih del na tem konkretnem objektu, brez dvoma grajenem po naročilu države, bodo vsak hip v stečaju do včeraj zgledna podjetja z do 60-letno tradicijo, uveljavljena na tujih trgih, lastniško konsolidirana in družbeno odgovorna, s skupaj 700 zaposlenimi," sta Avberškova in predsednik zbornice Samo Hribar Milič zapisala v pismu. Kot je poudarila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS, pričakujejo, da bo vlada rešitve za vprašanje podizvajalcev pri tem projektu obravnavala ta ali najpozneje naslednji teden. V zvezi z ostalimi projekti, katerih naročnik je bila država, je izpostavila, da upajo vsaj na minimalne poravnave.

Problem pridobivanja različnih garancij za podizvajalce Novinarjem so se nato predstavili tudi predstavniki treh podjetij, ki so sodelovala pri projektih s seznama. Franci Berlan iz MKI Kovinotehne, ki zaposluje 200 ljudi in deluje na področju inštalacij, je pojasnil, da so se zaradi neplačila za opravljena dela znašli v težkem položaju, pri čemer pa se ne morejo po pomoč obrniti ne na državo ne na banke ne na investitorje.

Posebej je opozoril na problem pridobivanja najrazličnejših garancij, pri čemer je izpostavil, da se zahteva celo garancijo za resnost ponudbe. Dodal je še, da se bančne garancije, ki jih podjetje da v obtok, vse pogosteje zlorablja, saj je to eden od načinov, kako priti do denarja.

Predstavnik podjetja Almont: Država zaupa projekte tudi znanim neplačnikom Boris Šlamberger iz podjetja Almont, ki delo prav tako daje okoli 200 ljudem, je na drugi strani navedel, da so morali zaradi neplačanih opravljenih del junija v postopek prisilne poravnave. Pri projektih, katerih vlagatelj je bila država, so ostali brez plačila za 55 odstotkov realiziranih del v višini 11,7 milijona evrov.

Izpostavil je tudi, da so delali pri velikih izvajalcih, za katere se je vedelo, da ne plačujejo ne prispevkov zaposlenim ne podizvajalcev, da pa jim je država - čeprav je s tem kršila zakon - kljub temu zaupala različne projekte. Almont je po njegovih besedah zato zahteval zavarovanja. Dobil jih je v obliki cesijskih plačil oz. pogodb, a podjetju to ni pomagalo.

Podizvajalcem za preživetje ostane le tujina Ob tem je Šlamberger opozoril, da je treba v Sloveniji za odpis neplačanih del v bilancah plačevati sodne stroške in da tako sodni organi z neplačevanjem podizvajalcev celo služijo.

Zatrdil je še, da so poskušali v Almontu tudi z izvršbami, da pa se jim je dogajalo, da so dolžniki vlagali lažnive ugovore, da s podjetjem niso imeli nič. Na ta način podizvajalcu ostane le sodišče, v Sloveniji pa ti postopki tečejo več let, je bil kritičen.

Vsi nastopajoči podjetniki so ob tem poudarili, da jim kot podizvajalcem, vezanim na gradbeništvo, za preživetje ostane le tujina.