GZS namesto zvišanja minimalne plače zahteva nižje davke in prispevke

Kot je pojasnila izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin, bi rast obremenitev ob predlaganem izločanju dodatkov (za delo ponoči, ob praznikih in ob nedeljah) posameznega delodajalca obremenila za okoli 147 evrov bruto. Delavec bi od tega dobil samo 42 odstotkov, vse preostalo bi šlo v javne blagajne.

"Iztržek zaposlenega bi bil v tem primeru glede na obremenitve, ki jih imamo, spet majhen. Država naj naredi tisto, kar je v zadnjih letih obljubljala – izpelje davčne reforme in zniža obremenitev stroška dela. Tako bi posledično omogočila tudi višje neto izplačilo tistim zaposlenih, ki imajo najnižje plače," je poudarila.

Minimalno plačo prejema 48 tisoč zaposlenih V Sloveniji trenutno okoli 48 tisoč zaposlenih pri pravnih osebah v javnem in zasebnem sektorju prejema minimalno plačo.

Po izračunih GZS bi redefinicija minimalne plače ogrozila od pet do deset odstotkov delovnih mest v dejavnostih, kjer je dodana vrednost najnižja in kjer stroški dela presegajo 70, 80 in tudi 90 odstotkov dodane vrednosti.

Gre za predelovalno industrijo, trgovino, področje zasebnega varovanja, gostinstva, čiščenja, izobraževanja in gradbeništva.