Gospodarstveniki: Vlada se na naše predloge odziva bistveno prepočasi

Po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe se Slovenija v EU uvršča na 17. mesto. Le tretjina podjetij si notranje podatke izmenjuje po elektronski poti, tretjina zaposlenih pa ima pomanjkljive e-veščine ali je celo brez njih. Prek spleta prodaja 13 odstotkov malih in srednjih podjetij, le devet odstotkov pa uporablja radijsko identifikacijsko tehnologijo (RFID), ki je ključna za internet stvari, ugotavljajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V GZS so oblikovali 12 predlogov za hitrejšo digitalizacijo z naslovom Mala DigitAgenda 2017, ki so jih danes predstavili predstavnikom vlade.

Vlada pri uresničevanju ukrepov zamuja

Razmere v gospodarstvu so se v zadnjih štirih letih bistveno spremenile. Leta 2012 sta bili največji oviri plačilna nedisciplina in dostop do financiranja, danes je oboje precej manjša težava, je dejal izvršni direktor GZS Goran Novković.

Mala in srednja podjetja so v zadnjih letih dobila precej sredstev v takšni ali drugačni obliki, je povedal Novković. "Drugi velik dosežek vlad v zadnjem obdobju je pravna država. Uvedba davčnih blagajn vendarle prinaša določen red." Negativno pa je, da vlada kljub pozivom ni hkrati zmanjšala dajatev. Predvsem pa ni pospeševala pregona poslovanja na črno, je poudaril Novković.

Opozoril je, da bi prek različnih vrst ukrepov več pozornosti lahko namenjali na primer družinskim podjetjem. Zadovoljni in hkrati nezadovoljni so tudi z dohodninsko reformo: res je razbremenila plače, a hkrati prinesla višji davek od dohodka pravnih oseb.

Mala in srednja podjetja v Sloveniji zaposlujejo 390 tisoč ljudi, zato so v GZS prepričani, da bi morala vlada njihove predloge bolj poslušati. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Kje so od vlade pričakovali več?

Zlasti je opozoril na dvoje.

• Še vedno so težave s kakovostnim kadrom. Ni akcijskega načrta za izobraževanje v malem gospodarstvu. Vladni pristop za izobraževanje poklicev prihodnosti in deficitarnih poklicev je premalo sistemski. Je pa vlada pripravila zakon o vajeništvu, kar pozdravljajo.
• Test MSP ne velja za vse predpise – tako ne vemo, kaj neki novi predpis prinaša gospodarstvu.

V Sloveniji znotraj gospodarstva prav mala in srednja podjetja najtežje sledijo spremembam na področju digitalizacije in zato potrebujejo največ pomoči, menijo pri GZS.

Kaj načrtuje vlada?

Velike strategije ta država ne potrebuje, moramo pa biti prilagodljivi. Smo kot majhna ladjica, ki se lahko hitro obrne, meni državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Med prednostne ukrepe je vlada za letošnje in prihodnje leto uvrstila:

• izboljšanje poslovnega okolja in odprava administrativnih ovir, povečanje prožnosti delovnopravne zakonodaje, znižanje stroškov dela,
• dostop do virov financiranja (tudi podjetniki priznavajo, da je dostop v zadnjem obdobju veliko boljši kot pred leti),
• raziskave, razvoj in inovacije kot ključni element politike (podprti bodo projekti, ki bodo izkazali največji potencial za preboj na globalni ravni in bodo v celoti izhajali iz prioritet Strategije pametne specializacije),
• internacionalizacija, za katero bo namenjenih več kot 70 milijonov evrov – podpora pri vstopanju in poslovanju na tujih trgih, k temu pa spadajo tudi krepitev gospodarske diplomacije, širitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavnikov (od lani je Slovenija prisotna v Iranu, letos bo predstavništvo odprla še v Abu Dabiju in Dubaju).

Ker pa je zelo pomembno tudi zunanje okolje, sta najboljši novici za ohranitev in povečanje konkurenčnosti Slovenije, da je bil v Franciji izvoljen Macron in da v Nemčiji dobro kaže Angeli Merkel – to so politiki, ki zagovarjajo močno in trdno Evropsko unijo, od katere je Slovenija ključno odvisna, je še dejal Cantarutti.