Gospodarski kazalniki v Sloveniji navzgor, inflacija se umirja

Medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov je bila v povprečju oktobra in novembra višja kot četrtletje prej. Po dveh mesecih medletnega upada sta bila septembra in oktobra medletno večja prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam in število prenočitev domačih turistov v Sloveniji.

Gospodarsko razpoloženje najboljše v zadnje pol leta

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del septembra ob odpravljanju posledic poplav povišala in bila znatno višja kot lani.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je novembra izboljšalo in doseglo najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih, vendar ostalo nižje kot pred letom.

Inflacija novembra najnižja v zadnjih dveh letih

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila novembra najnižja v zadnjih dveh letih (4,9 odstotka). K znižanju za dve odstotni točki glede na oktober je, kot so spomnili na Umarju, največ prispeval manjši prispevek cen energentov, predvsem zaradi ponovne oprostitve plačevanja prispevka na obnovljive vire energije ter soproizvodnjo toplote in električne energije.

Medletna rast cen hrane in brezalkoholnih pijač se še naprej umirja ter je bila novembra za več kot dve tretjini nižja kot v začetku letošnjega leta. Razmeroma visoka ostaja rast cen storitev, čeprav se je novembra nekoliko znižala, po Umarjevi oceni tudi zaradi izrazitega umirjanja rasti cen v zdravstvu.

Rast zaposlenosti se upočasnjuje

Medletno upadanje števila registriranih brezposelnih se umirja, upočasnjuje se tudi medletna rast števila delovno aktivnih. Kot so spomnili na uradu, je bil mesečni upad števila registriranih brezposelnih po sezonsko prilagojenih podatkih novembra (za 0,8 odstotka) podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta.

Konec novembra je bilo brezposelnih 47.175 oseb, kar je 0,1 odstotka manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 10,2 odstotka nižje (v začetku leta za 18,4 odstotka).

Medletna rast števila delovno aktivnih (za 0,9 odstotka) se je septembra še upočasnila. Mesečno se število delovno aktivnih po desezoniranih podatkih počasi zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, v preostalih dejavnostih se še nekoliko povečuje oziroma se število ne spreminja.

Ob medletno nekoliko manjšem številu delovno aktivnih državljanov Slovenije je septembra k skupni medletni rasti števila delovno aktivnih prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil septembra 14,6-odstoten, kar je za 0,9 odstotne točke več kot pred letom.

Medletna realna rast povprečne bruto plače se je septembra ob višji inflaciji precej upočasnila (1,8 odstotka). V prvih devetih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 1,8 odstotka. Rast v javnem sektorju je bila višja kot v zasebnem, kar je povezano z lanskim dogovorom s sindikati javnega sektorja o dvigu plač.

Javnofinančni primanjkljaj višji za 462 milijonov evrov

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil z 848,2 milijona evrov v letošnjih desetih mesecih za 462 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani. Prihodki so bili v desetih mesecih medletno višji za 5,6 odstotka.

Rast odhodkov (v desetih mesecih medletno za 7,9 odstotka) je letos višja kot lani, na kar vpliva tudi dinamika ukrepov za blaženje posledic covida in energetske draginje v preteklih letih. Izhaja pretežno iz plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival lanski dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, povečanih subvencij podjetjem za blaženje posledic energetske draginje ter sanacije po poplavah, so še zapisali na Umarju.

Vasle: Nadaljnji koraki ECB odvisni od aktualnih razmer

Guverner banke Slovenije Boštjan Vasle je po včerajšnjem zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB) poudaril, da bodo nadaljnji koraki ECB še naprej odvisni od aktualnih razmer. Najnovejše napovedi za obdobje do leta 2026 kažejo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti, kar v Banki Slovenije pričakujejo tudi za Slovenijo.

Svet ECB skladno s pričakovanji trgov drugič zapored ni spremenil osrednjih obrestnih mer za evrsko območje. "Po naših ocenah bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven," je odločitev sveta ECB v današnji izjavi za javnost pospremil Vasle.

Kot je poudaril, bodo njihovi nadaljnji koraki odvisni od aktualnih razmer, "to je, od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov". Odločitve ECB bodo po njegovem še naprej zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k dvoodstotnemu cilju ECB.

Nadaljnje umirjanje inflacije in okrevanje gospodarske rasti

Guverner je ob tem spomnil, da najnovejše napovedi, ki so jih včeraj obravnavali člani Sveta ECB, za obdobje 2023-2026 predvidevajo nadaljnje umirjanje inflacije in postopno okrevanje gospodarske rasti. Rast realnega BDP bo po napovedih letos 0,6-odstotna, v prihodnjih letih pa naj bi se okrepila na 0,8 odstotka v 2024 in na 1,5 odstotka v 2025 in 2026, je navedel.

Glede inflacije pa je dejal, da se bo tekom napovednega obdobja še naprej zmanjševala, pri čemer bo po umiritvi rasti cen energentov in hrane postala osnovna inflacija, gnana s povišano rastjo stroškov dela, glavni dejavnik rasti cen. Inflacija bo v povprečju letošnjega leta 5,4-odstotna, v prihodnjem letu pa 2,7-odstotna. V letih 2025 in 2026 se bo nato ob vztrajanju dezinflacijskih učinkov denarne politike nadalje zmanjšala na 2,1 odstotka in 1,9 odstotka, je poročilo povzel Vasle.

"V Banki Slovenije podobna gibanja pričakujemo tudi za Slovenijo," je dejal Vasle in napovedal, da bodo celotno napoved predstavili sredi prihodnjega tedna.

"V luči nekoliko šibkejših makroekonomskih podatkov in upočasnjevanja inflacije so se od oktobrskega zasedanja Sveta ECB zahtevane donosnosti na finančnih trgih vidno znižale," je povzel in dodal, da so tržni udeleženci povečali svoja pričakovanja za zniževanje ključnih obrestnih mer globalnih centralnih bank v letu 2024.