Slovenija po oceni fiskalnega sveta potrebuje celovitejšo davčno reformo, ki bo morala upoštevati, da je treba zvišati nekatere davke, predvsem DDV.
Člani konec leta 2009 ustanovljenega posvetovalnega organa vlade, ki ga vodi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marjan Senjur, so v objavljenem letnem poročilu za 2012 zapisali, da potrebna javnofinančna konsolidacija zahteva celovitejšo davčno reformo, ki bi se lahko izvedla v prihodnjem letu, ko se bodo videli prvi sadovi varčevalnih ukrepov.
"Pri nekaterih zavezancih bi bilo treba uvesti tihi davčni nadzor"
Nekatere davke bi bilo treba zvišati, da bi druge lahko znižali. Kot pojasnjuje fiskalni svet, je znižanje stopenj davka pri dohodnini in dohodkih pravnih oseb brez dviga DDV nesmotrno, saj še poveča javnofinančni primanjkljaj. Poleg tega bi bilo treba pri nekaterih zavezancih uvesti tihi davčni nadzor, denimo davčne blagajne. Veljati naj bi davčna reforma začela leta 2014.
Potem ko je Slovenija konec lanskega leta ponovno zabredla v recesijo, se fiskalni svet sprašuje, ali jo je povzročila vlada s svojim delovanjem v drugi polovici leta 2011. In že postreže z odgovorom: ker so državna potrošnja in investicije v zadnjih dveh lanskih četrtletjih izkazovale negativno rast, je mogoče sklepati, da je javnofinančna politika vlade v drugem polletju lani dejansko prispevala k upadu gospodarske dejavnosti v tistem času.
"Javnofinančne politike v letu 2011 ni mogoče oceniti pozitivno"
Breme javnega dolga je vse bolj nevzdržno. Stopnja zadolženosti se je z 22,9 odstotka BDP v letu 2008 do lani zvišala na 47,6 odstotka BDP. Čeprav je poskušala s strukturnimi reformami, prejšnji vladi ni uspelo zagotoviti dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Zaupanje v javne finance je bilo omajano doma in v tujini, kar se je odražalo v zniževanju bonitetne ocene Slovenije ter višjih stroških financiranja. S tega vidika javnofinančne politike v letu 2011 ni mogoče oceniti pozitivno, piše v letnem poročilu fiskalnega sveta.
Interventni zakon, s katerim se je do konca letošnjega junija zamrznilo usklajevanje pokojnin, plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev z izjemo nadomestil za čas brezposelnosti, bi kazalo podaljšati do konca leta 2012. Javnofinančni izdatki naj bodo ustavljeni tudi v letu 2013.
"V pokojninski sistem bi morali izrecno zapisati normirano dobo upokojevanja"
Za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je potrebnih več ukrepov oz. celo reform. Glede pokojninske reforme, ki je bila lani zavrnjena na referendumu, fiskalni svet denimo meni, da bi morali v pokojninski sistem izrecno zapisati normirano dobo upokojevanja, npr. 65 let. A ker se v starostni dobi med 60 in 64 leti v Sloveniji upokoji manj kot petina ljudi, je težko pričakovati, da je upokojitvena starost pri 65 letih realna. Zato naj država najprej poskuša sistematično povečati delovno aktivnost prebivalcev v omenjeni starostni skupini.
Območje evra "med recesijo predstavlja nestabilno makroekonomsko okolje"
Čeprav ima članstvo v območju evra vrsto ugodnih učinkov, pa to območje med recesijo predstavlja nestabilno makroekonomsko okolje. Zato mora Slovenija več pozornosti posvetiti uravnoteženju gospodarstva, konkurenčnosti v evropskem območju in pospeševanju gospodarske rasti. Instrumenti za tako ekonomsko politiko so na voljo predvsem na področju javnofinančne politike na državni ravni.
"Država naj zaprosi za podaljšanje roka za dokapitalizacijo NLB"
Fiskalni svet je komentiral tudi zahtevo po dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB) in zapisal, da glede na dosedanje izkušnje do konca junija najverjetneje ne bo mogoče pridobiti tujih vlagateljev. Državi predlaga, naj zaprosi za podaljšanje roka za dokapitalizacijo, jo poskuša izpeljati v dogovoru z mednarodnimi finančnimi ustanovami ali pa banko začasno dokapitalizira sama.
2
