Evropska komisija terja od Slovenije odločnejše reforme

"Slovenija se še vedno spoprijema s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar terja nadzor in nadaljnje odločno ukrepanje," ugotavlja komisija in dodaja, da so se neravnovesja sicer v preteklem letu zaradi odločnega ukrepanja zmanjšala, a da še vedno obstajajo velika tveganja.

Opozarja na dosledno izvajanje strategije za bančni sektor in na privatizacijo Viri teh tveganj so po oceni komisije predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij, kljub občutnemu napredku pri sanaciji bank pa opozarja tudi na pomen doslednega izvajanja strategije za bančni sektor in na privatizacijo.

To komisija ugotavlja po temeljitem pregledu 17 članic, za katere je lani presodila, da se spoprijemajo z makroekonomskimi tveganji. Čezmerna neravnotežja ugotavlja tudi v Italiji in na Hrvaškem. V primeru Španije, ki se je lani poleg Slovenije spopadala s presežnimi neravnovesji, pa je presodila, da ta niso več čezmerna.

Posebno opozorilo glede odprave presežnega primanjkljaja Obenem je komisija ocenila napredek pri odpravljanju presežnih primanjkljajev. V primeru Slovenije se je zaradi tveganja, da primanjkljaja ne bo obrzdala pravočasno, v skladu z novimi pravili odločila za poostren nadzor v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo čezmernega primanjkljaja. To opozorilo je sicer dobila tudi Francija.

Slovenija bo morala opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati aprila. Komisija ju bo ocenila junija. Če bo presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.