EIB naredila korak naprej pri financiranju Teš 6

Sprostitev posojil za projekt Teš 6 po pojasnilih EIB sledi izpolnitvi pogojev za črpanje, podanih v finančni pogodbi, vključno z državnim poroštvom. Državni zbor je zakon o ratifikaciji poroštvene pogodbe med Slovenijo in EIB za Teš 6, s katero bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB, če bo Teš izpolnil določene pogoje, sicer sprejel že 21. decembra lani. Do 30 odstotkov več električne energije brez ustvarjanja dodatnih emisij CO2 Dokončanje projekta Teš 6 s 600 megavati moči bo Sloveniji omogočil večjo učinkovitost kot obstoječi bloki v Šoštanju. Novi blok bo proizvedel do 30 odstotkov več električne energije brez ustvarjanja dodatnih emisij CO2, so še zapisali v EIB. V Šoštanju o črpanju sredstev še niso pisno obveščeni Teš je za financiranje projekta pri EIB poleg omenjenega 440 milijonov evrov vrednega posojila z državnim poroštvom najel tudi 110 milijonov evrov posojila z bančno garancijo, pri EBRD pa 200 milijonov evrov. EIB je tako po številnih zapletih vendarle odobrila 440 milijonov posojila Tešu. "Zaenkrat vam lahko odgovorimo le to, da Termoelektrarni Šoštanj s strani EIB še ni bilo poslano pisno obvestilo o črpanju posojila," pa so skopo na vprašanja odgovorili v Tešu. Še vedno razlog za skrb ... Po pisanju Dnevnika je EIB dokončno zeleno luč prižgala v sredo, načrtovalci 1,3 milijarde evrov vrednega projekta pa da imajo še vedno kar nekaj razlogov za skrb. V EIB so črpanje po neuradnih informacijah odobrili, ker so ugotovili, da za drugačno odločitev nimajo pravne podlage. Črpanje sredstev se bi lahko začelo že v prihodnjih tednih EIB naj bi po navedbah časnika ocenila, da je država kot porok Teša izpolnila vse pogoje iz pogodbe, ki so jo v Šoštanju z EIB podpisali aprila 2010, torej odobrila garancijo in sprejela vsa potrebna soglasja. To posledično pomeni, da bo Teš lahko že v prihodnjih tednih začela črpati posojilo, s katerim bo poplačala tudi zapadle obveznosti do Alstoma. Zapadlih obveznosti do Alstoma je za 167,4 milijona evrov - do konca februarja je zapadlo za 166,9 milijona evrov obveznosti, 2. marca pa še za pol milijona evrov.

Teš 6 tudi pod drobnogledom Olafa V EIB so zdaj vse oči uprte v Evropski urad za boj proti prevaram (Olaf) ter predkazenske in druge sodne postopke, ki se v povezavi s Tešem 6 vodijo v Sloveniji, je neuradno izvedel Dnevnik.

Notranje službe naj bi namreč odločevalce v EIB opozorile na obstoj suma korupcijskih tveganj v povezavi s projektom, zaradi katerih bi lahko banka v skrajnem primeru še vedno preklicala njegovo financiranje. To bi se zgodilo, če bi preiskovalni organi v postopkih ugotovili kazensko odgovornost na strani enega od pogodbenih partnerjev, torej Teša ali države.

Kot še piše časnik, so iz Olafa pred dnevi sporočili, da je preiskava, ki so jo uradno odprli junija lani, še vedno v teku, podrobnosti o njej pa da v času trajanja ne morejo razkriti.

V EIB so sicer nedavno odločanje o posojilu preložili, prejšnji teden pa dejali, da bo odločitev o posojilu za Teš kmalu in da bo verjetno pozitivna.

"Posojilo je bilo odobreno navkljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu" Na odločitev EIB so se odzvali v nevladnih organizacijah Greenpeace v Sloveniji in Focus. Kot so zapisali v skupnem sporočilu za javnost, je banka odločitev sprejela navkljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu. "Trenutno kaže, da bo banka denar nakazala še preden bodo institucije, ki raziskujejo sume korupcije (Olaf in Nacionalni preiskovalni urad), končale z delom. Tudi poročilo o notranjem raziskovalnem postopku, ki ga vodi sama EIB, še ni bilo predstavljeno javnosti," so poudarili.

Po mnenju vodje Greenpeacea v Sloveniji Nine Štros je EIB "očitno popustila pritiskom in odobrila posojilo za Teš 6, ki bo v Sloveniji povzročal ekonomsko, okoljsko in zdravstveno škodo naslednjih 40 let". "Kljub temu pa ostaja pričakovanje, da bo banka ohranila svoja načela in bo preklicala financiranje v primeru, da odprte preiskave NPU in Olafa pokažejo, da je v projektu prišlo do korupcije," je dodala.

"Ironično je, da banka EU Sloveniji posoja denar, s katerim bo oteženo doseganje podnebnih ciljev EU. Otežen bo tudi prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, zaradi česar bo trpela konkurenčnost gospodarstva," pa je ocenila Lidija Živčič in Focusa.