Sreda,
2. 10. 2013,
10.19

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

ključna obrestna mera ECB

Sreda, 2. 10. 2013, 10.19

7 let, 9 mesecev

ECB verjetno ne bo spreminjala ključne obrestne mere

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Svet ECB po pričakovanjih ne bo spreminjal ključne obrestne mere, ki je na zgodovinsko nizki ravni 0,5 odstotka, lahko pa bi preučil možnost novih ukrepov za okrepitev bančnega sistema.

Tokratno mesečno zasedanje osrednjega denarnega organa območja evra poteka v času nove negotovosti svetovnih trgov, ki jo je povzročilo "zaprtje" ameriške zvezne vlade, in obnovljene zaskrbljenosti glede stabilnosti območja evra, do česar je prišlo zaradi koalicijske krize v Italiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Analitiki napovedujejo, da bo predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi po zasedanju sveta, ki se tokrat odvija v Parizu, znova pojasnil, da banka ključne obrestne mere v bližnji prihodnosti ne bo spreminjala. Četudi so se znamenja gospodarskega okrevanja evropske denarne unije po zadnjem zasedanju sveta ECB pred štirimi tedni še okrepila, ta napredek namreč ni dovolj močan, da bi napeljeval k zaostritvi denarne politike.

ECB pa bi po mnenju analitikov lahko preučila, ali narediti nove korake v smer večje likvidnosti bančnega sistema območja evra. Draghi je v Evropskem parlamentu že minuli teden dejal, da je banka s ciljem ohraniti stabilnost valutnih trgov pripravljena na novo operacijo dolgoročnega refinanciranja bančnega sistema. Zaostritev denarne politike, ki se obeta v ZDA, bi namreč lahko močno zvišala tečaje valut po svetu, to pa bi imelo za posledico tudi zaustavitev okrevanja evrskih držav.

V začetku prihodnjega leta ne gre izključiti nove operacije ECB ECB je že decembra predlani 523 bankam potrdila posojila v vrednosti 489 milijard evrov. V začetku marca lani je nato 800 bankam potrdila še za 529,53 milijarde evrov posojil, kar je predstavljalo največjo kreditno injekcijo ECB v bančni sistem v 13 letih obstoja evra. S tem je po ocenah iz Frankfurta takrat na vrhuncu evrske krize preprečila zaostritev likvidnostnega krča v evropskem bančnem sistemu.

Banke so sicer s predčasnim vračilom posojil minuli teden zmanjšale višek likvidnosti v finančnem sistemu, analitiki pa so zato že ocenili, da bo v primeru, če bo padel pod 100 ali 200 milijard evrov, prišlo do rasti kratkoročnih obresti na posojila na raven ključne obrestne mere. Dodali so, da zato v začetku prihodnjega leta ne gre izključiti nove operacije ECB.

Če bi se okrevanje gospodarstva območja evra vendarle ustavilo, ima ECB, glede na to, da je letna inflacija septembra z 1,1 odstotka upadla na najnižjo raven v treh letih in pol, dovolj manevrskega prostora za novo znižanje ključne obrestne mere.