Ponedeljek,
23. 4. 2018,
4.05

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,92

19

Natisni članek

Natisni članek

rudarji Stojan Nikolić Ludvik Golob Premogovnik Velenje Milan Medved

Ponedeljek, 23. 4. 2018, 4.05

6 let, 7 mesecev

Državno podjetje kot talec prijateljskih navez: primer premogovnika

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,92

19

Milan Medved Ludvik Golob | Foto STA

Foto: STA

V Premogovniku Velenje so prejšnji teden na več načinov zatrli poskus opozorilne stavke dela rudarjev, ki zahtevajo boljše pogoje dela. Medtem ko se pritisk na znižanje stroškov dela povečuje, v rudniku po več letih še vedno niso rešili kaosa v odnosu do nekaterih dobaviteljev. Dokumenti razkrivajo, kako so v Velenju reševali podjetje, ki so ga pred tem pod mizo prodali vplivnemu šaleškemu podjetniku Stanislavu Soviču, dolgoletnemu hišnemu dobavitelju premogovnika in Teša.

Okrog Premogovnika Velenja in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), dveh državnih energetskih družb iz Šaleške doline, se je v njunih zlatih časih razvila mreža dobaviteljev, ki so na njun račun s posli, oddanimi brez javnih razpisov, ustvarjali visoke prihodke.

Lastniki teh podjetij so bili v veliki večini izbrani lokalni podjetniki, ki so samo s Tešem med letoma 2006 in 2011 skupaj opravili za 50 milijonov evrov poslov. Eden od njih je Stanislav Sovič. Njegova podjetja so v Tešu upravljala deponijo premoga, vzdrževala kurilni sistem in skrbela za prevoz pepela, za premogovnik pa dobavljala različne naprave. S temi posli so ustvarjala večino prihodkov.

Prijatelji iz Moravskih Toplic

Sovič je dober prijatelj nekdanjega direktorja premogovnika Milana Medveda. Druži ju ljubezen do Prekmurske vasi v Moravskih Toplicah, kjer ima ob Soviču in Medvedu apartma tudi nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik.

Morda je tudi zato Soviču leta 2007 uspel velik posel. Takrat mu je namreč premogovnik prodal 48-odstotni delež v podjetju Sipoteh, ki proizvaja in servisira rudarsko opremo.

Dodatnih deset odstotkov podjetja Sipoteh je takrat prešlo v roke dveh oseb: podjetnika Jožeta Podpečana, Sovičevega prijatelja, in Mateja Zaluberška, tedaj zaposlenega v HTZ, premogovnikovi hčerinski družbi.

Premogovnik Velenje | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

Prodali podjetje, ki dela le za premogovnik

Zakaj so v premogovniku zasebnikom prepustili večinski delež v podjetju, ki veliko večino prihodkov ustvari z delom za premogovnik, v Velenju nikoli niso pojasnili. Prav tako ne, koliko so Sovič, Podpečan in Zaluberšek odšteli za delež. Po naših informacijah so plačali znesek, enak višini ustanovitvenega kapitala.

Šlo je za enako prakso kot pri nekaterih drugih hišnih dobaviteljih. Premogovnik je ustanovil podjetje, mu dal posle, že čez nekaj mesecev pa ključne deleže prodal Soviču ali drugim izbranim kupcem.

Ta podjetja so za več milijonov evrov letnih poslov dobivala brez javnih razpisov. Še leta 2015, ko ga je že vodil aktualni direktor Ludvik Golob, je premogovnik s Sipotehom sklenil 183 tisoč evrov vredno pogodbo za dobavo rezervnih delov opreme pri prevozu premoga. Na to je opozorilo tudi računsko sodišče, ki je v začetku meseca objavilo revizijo učinkovitosti poslovanja premogovnika.

Kako in zakaj so reševali Sipoteh

Ko je premogovnik leta 2012 zašel v težave, so te udarile tudi po Sipotehu. Njegovi letni prihodki so s petih milijonov v poznejših letih padli na 1,5 milijona evrov. Bilančna izguba je v treh letih presegla milijon evrov, podjetje pa se je znašlo pred stečajem. V vmesnem času je iz Sipoteha izginilo še za več milijonov evrov sredstev, razkrivajo bilance.

Reševanje podjetja Sipoteh je usklajeval Stojan Nikolić, tedaj prvi nadzornik premogovnika in član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). | Foto: Premogovnik  Velenje Reševanje podjetja Sipoteh je usklajeval Stojan Nikolić, tedaj prvi nadzornik premogovnika in član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Foto: Premogovnik Velenje

Propad Sipoteha za premogovnik ne bi smel predstavljati težav, saj bi lahko njegov posel - servisiranje in izdelovanje rudarske opreme - prevzel drug dobavitelj. V Velenju so zato svoj 42-odstotni delež v Sipotehu dali na seznam poslovno nepotrebnega premoženja.

A nato so ploščo obrnili. Začelo se je reševanje Sipoteha, ki sta ga usklajevala Ludvik Golob in Stojan Nikolić, tedaj prvi nadzornik premogovnika, še vedno pa član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).

Iz analize dokumentov je razvidno, da je maja lani premogovnik postal edini lastnik Sipoteha. Za deleže v lasti Sovičeve družbe DBSS, Podpečana in Zaluberška je odštel tri evre. Še pred tem je spet povečal obseg poslov s Sipotehom.

Zasebniku prepustili intelektualno lastnino

Tu pridemo do bistva zgodbe. Na vprašanje, zakaj so se odločili za reševanje Sipoteha, so nam na HSE odgovorili, da so soglasje za to dali na podlagi izvedenih analiz, saj so želeli "preprečiti škodo, ki bi lahko nastala v primeru stečaja tako za Sipoteh kot premogovnik".

V Premogovniku Velenje so prejšnji teden na več načinov zatrli poskus opozorilne stavke dela rudarjev, ki zahtevajo boljše pogoje dela. Na fotografiji je Asmir Bečarević, predsednik sindikata rudarstva in energetike. | Foto: Urban Urbanc/Sportida V Premogovniku Velenje so prejšnji teden na več načinov zatrli poskus opozorilne stavke dela rudarjev, ki zahtevajo boljše pogoje dela. Na fotografiji je Asmir Bečarević, predsednik sindikata rudarstva in energetike. Foto: Urban Urbanc/Sportida "Nakup je bil izveden /.../ zaradi razreševanja operativnega tveganja v povezavi z dobavami opreme za proizvodnjo premoga," so poudarili v HSE, ki ga vodi Matjaž Marovt, sicer tudi predsednik nadzornega sveta premogovnika.

Iz pojasnil HSE je mogoče razbrati, da je bil premogovnik v resnici talec Sipoteha. Zakaj bi stečaj podjetja povzročil resne zaplete pri delu v jami? Na to vprašanje je v reviziji odgovorilo računsko sodišče.

"Odvisnost (od Sipoteha, op. a.) je povzročil Premogovnik Velenje sam. Dobavitelj edini razpolaga z načrti za izdelavo rezervnih delov za dvoverižne transporterje, ki so vgrajeni pri Premogovniku Velenje, vendar dobavitelj ni bil prvotni proizvajalec teh strojev," je ugotovilo računsko sodišče.

Opozorilo je, da je Premogovnik Velenje na Sipoteh prenesel tudi intelektualno lastnino, kot so načrti za izdelavo rezervnih delov. "S tem je Premogovnik Velenje izgubil nadzor nad načrti za rezervne dele za dvoverižne transporterje, ki so vgrajeni v premogovnik in katerih prvotni proizvajalec je prenehal svojo dejavnostjo," je poudarilo računsko sodišče.

Kaj je vedel Ludvik Golob

Če se to ne bi zgodilo, bi lahko premogovnik namesto Sipoteha poiskal konkurenčne ponudbe na trgu.

To odpira vprašanje, kako je torej mogoče, da je premogovnik takšno podjetje prodal prijatelju nekdanjega direktorja in zakaj se Medvedovi nasledniki že prej niso odločili presekati gordijskega vozla prepletenosti s Sipotehom.

Aktualni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob (na fotografiji) je bil med letoma 2008 in 2014 pomočnik Milana Medveda, odgovoren za razvoj. | Foto: STA , Aktualni direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob (na fotografiji) je bil med letoma 2008 in 2014 pomočnik Milana Medveda, odgovoren za razvoj. Foto: STA , Zagotovo so zanjo vedeli. Aktualni direktor Ludvik Golob je bil namreč med letoma 2008 in 2014 pomočnik Milana Medveda, odgovoren za razvoj.

Morda pa so k odločitvi za reševanje pripomogli tudi drugi razlogi. Sipoteh je namreč leta 2013, ko se je premogovnik znašel v največjih finančnih težavah, to družbo na veliko financiral. Dokumenti razkrivajo, da ji je odobraval likvidnostna posojila. V prvih mesecih leta 2013 jih je bilo skupaj celo za 13 milijonov evrov.

Gre za znesek, ki je le za dober milijon evrov nižji od vsote vseh prihodkov Sipoteha med letoma 2012 in 2016.

Skrivnostne finančne operacije

Kje so v Sipotehu našli finančni vire za tako obilno financiranje premogovnika, ni znano. Prav tako ne, ali so v premogovniku podjetje reševali ravno zato, da se v morebitnem stečaju ne bi razčiščevali sporni posli Sipoteha.

Iz zgodbe o prepletenosti Premogovnika Velenje in Sipoteha je mogoče razbrati še dvoje.

Prvič, da je v edinem slovenskem delujočem rudniku očitno še vedno močan "duh" Milana Medveda. Z njegovo dediščino v premogovniku namreč kljub spremembam na vrhu v pomembni meri še niso obračunali.

Kot smo že poročali, je bila proti Medvedu vložena le ena odškodninska tožba. Tudi kazenske ovadbe, ki jih je premogovnik vlagal zaradi poslov v preteklosti, so bile vložene le proti nekdanjim vodilnim v hčerinskih družbah.

Stare prakse so ostale

In drugič, da premogovnik v poslih z dobavitelji tudi v novih časih nadaljuje nekatere stare prakse.

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da premogovnik pri nabavah blaga, storitev in izvedbi gradenj zakonodaje o javnem naročanju ni spoštoval v celoti. V štirih primerih je dobavitelje izbral neposredno, torej brez javnega razpisa, čeprav za to pogoji po oceni računskega sodišča niso bili izpolnjeni.

rudarji, Premogovnik Velenje | Foto: STA , Foto: STA , Skupna vrednost teh poslov znaša skoraj 20 milijonov evrov.

To je približno šest milijonov evrov več od vseh prihrankov, ki jih je premogovnik po ugotovitvah računskega sodišča ustvaril pri stroških dela, in to največ na račun rudarjev. Število zaposlenih v procesu pridobivanja premoga se je namreč med letoma 2013 in 2015 znižalo za 53, število zaposlenih v režiji pa za 26.

Čehom, ki jih je pripeljal Medved, gredo v Velenju še vedno na roko

Tudi sicer je premogovnik po ugotovitvah računskega sodišča kar 96 od 130 izvedenih postopkov javnega naročila oddal s pogajanji brez predhodne objave.

Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje | Foto: STA , Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje Foto: STA , Pri tem pa je računsko sodišče v nekaterih primerih posebej opozorilo, da so bili nekateri hišni dobavitelji v privilegiranem položaju. Eden teh je češko podjetje Ekon Spol, ki premogovniku že vrsto let dobavlja jekleno ločno podporje.

Posle med premogovnikom in češkim dobaviteljem, ki je posle začel dobivati v času Milana Medveda, so že pred leti preiskovali posebni revizorji Ernst & Young, a se v družbi niso odločili za vložitev odškodninskih tožb.

Računsko sodišče pa je ugotovilo, da:

  • premogovnik leta 2013 ob izbiri češke družbe ni objavil obvestila o naročilu in oddaji naročila.
  • je leta 2015, ko je s Čehi podpisal 4,7 milijona evrov vredno pogodbo za enoletno količino jeklenih lokov, objemk in matic, premogovnik le njim posredoval zahtevek za predložitev ponudbe, s tem pa tudi informacije o javnem naročilu. "S tem je drugim potencialnim ponudnikom odvzelo možnost, da se sočasno in v enakem obsegu seznanijo z informacijami o javnem naročilu," je opozorilo računsko sodišče.
  • je omenjena pogodba s Čehi "v bistvenih delih odstopala od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije".