Dieselgate: bodo v Nemčiji omejili vožnjo z dizelskimi avtomobili?

Nemška javnost nestrpno pričakuje odločitev upravnega sodišča v Leipzigu, ki bo v četrtek odločalo o možnosti začasne prepovedi vožnje avtomobilov z dizelskim motorjem v mestih Stuttgart in Düsseldorf. 

Prepoved je zahtevala nemška okoljevarstvena organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH), ki opozarja na alarmantno visoke koncentracije dušikovih oksidov v urbanih predelih. Najslabše naj bi bile razmere v Münchnu, Stuttgartu in Kölnu.

Lokalna sodišča so že delno ugodila zahtevam DUH, vendar so se na odločitev pritožile oblasti v posameznih mestih, poročajo nemški mediji.

Foto: Reuters Če bo sodišče zavrnilo pritožbe in potrdilo sodbe nižjestopenjskih sodišč, bodo s tem omogočili, da morajo pristojne oblasti začasno iz prometa odstraniti kar okoli 15 milijonov vozil v večini mest v Nemčiji.

Zdravstvene težave, povezane z onesnaženjem, naj bi bile razlog za več sto tisoč smrti v Evropski uniji na leto. 

To drastično ukrepanje bi se sicer zgodilo predvsem v zimskem obdobju, ko so običajno (pre)visoke vrednosti onesnaženosti zraka z delci.

Politika se boji ukrepa

Velika nemška mesta, katerih gospodarstvo večinoma temelji na avtomobilskih tovarnah, so se že burno odzvala na odločitev lokalnih sodišč.

Minister za promet zvezne dežele Baden-Württemberg Winfried Hermann je opozoril, da ni povsem jasno, kdo bi moral ukrepati v primeru večje onesnaženosti zraka. "Mora to narediti nemška država ali posamezne zvezne dežele," se sprašuje.

Do ukrepa so kritični tudi podjetniki in prevozniki v Stuttgartu, ki nasprotujejo tudi morebitni delni prepovedi vožnje z dizelskimi avtomobili. Podpira jih tudi lokalna izpostava konservativne unije (CDU/CSU) nemške kanclerke Angele Merkel.

Upada cena rabljenih dizelskih vozil

Če bodo sodbe obveljale in bodo lahko oblasti (začasno) prepovedale vožnjo z dizelskimi avtomobili, bi to lahko prizadelo več deset milijonov Nemcev.

Prepoved bi se namreč nanašala na vsa vozila, ki so bila prodana pred septembrom 2015, ko je začela veljati nova evropska zakonodaja, poznana kot standard Euro 6, ki za nove tovornjake in avtobuse predpisuje drastično znižanje izpustov dušikovih oksidov.

Angela Merkel, nemška kanclerka Foto: Reuters Zaradi napovedane prepovedi vožnje z dizelskimi avtomobili so že upadle vrednosti rabljenih vozil, starih več let. 

Vse to je posledica afere Dieselgate, ki je izbruhnila avgusta 2015 v ZDA. 

Tedaj je nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen priznal, da je v opremo vgrajeval in uporabljal opremo za prilagajanje vrednosti izpustov v avtomobilih z dizelskim motorjem. Tako je ustregel zakonsko določenim omejitvam.

Pozneje so enake kršitve ugotovili tudi pri avtomobilskih proizvajalcih Audi in Seat. 

V Sloveniji se je v začetku januarja a iztekel rok za pridružitev skupinski tožbi, v kateri bodo lastniki spornih vozil dokazovali, da jim je zaradi prevare z dizelskimi motorji nastala večja škoda:

• da se je zgodila izguba vrednosti vozil,
• da jim bo čez čas onemogočena prepoved vstopa v določena mesta,
• da pri vozilih obstajajo tehnična tveganja, ki skrajšajo življenjsko dobo motorja,

Volkswagen je v ZDA že izplačal za več kot 15 milijard dolarjev odškodnin.

Kdo bo plačal zamenjavo?

Proizvajalci avtomobilov so poskrbeli za posodobitev programske opreme v spornih vozilih. V Nemčiji pa že nekaj časa traja razprava, ali bi bila potrebna tudi zamenjava oziroma dogradnja nekaterih komponent v vozilih.

Morebitna nova koalicija si je za enega od ciljev zastavila znižanje onesnaženosti zraka in naj bi že v letošnjem letu sprejela odločitev o tem, kako rešiti problematiko dizelskih avtomobilov. Ključno vprašanje pa je, kdo bo plačal stroške zamenjave.

Mnenja so deljena. V zveznih deželah Berlin in Rhineland-Palatinate bi stroške naprtili avtomobilskim proizvajalcem, ki so krivi za afero. Medtem na Bavarskem opozarjajo, da bi lahko to imelo hude posledice na industrijo, ki je glavno gonilo nemškega gospodarstva.