Čufer: Gotovo bo treba sprejeti še kakšen dodaten ukrep

Sanacija bank oz. vzpostavitev slabe banke, prenos slabih terjatev in dokapitalizacija bank poteka razmeroma hitro. Kot je v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17h pojasnil minister za finance Uroš Čufer, je narejena pravna osnova, sedaj pripravljajo postopek in definirajo, katere vrste terjatev bi se prenašale na slabo banko. Trenutno so identificirali tri banke, ki bi bile del tega postopka. Posamezne vrste terjatev združujejo, da bodo imeli čimbolj obvladljive terjatve, ki bi jih prenesli na slabo banko. Veliko aktivnosti po ministrovih besedah poteka tudi pri insolvenčni zakonodaji.

Vlada želi s temi politikami priti iz krize Pri nacionalnem reformnem programu in programu stabilnosti je vlada razmišljala, ali bomo prišli s temi politikami iz krize in na kakšen način, ne pa toliko na mnenje Evropske komisije, je pojasnil in dejal, da pa bo gotovo treba sprejeti še kakšen dodaten ukrep.

Ta teden je imela vlada veliko koristnih pogovorov, je ocenil ter pojasnil, da so dobili veliko koristnih sugestij. Nekatere so upoštevali, vseh pa niso mogli, tiste dobre nameravajo implementirati kasneje.

Čufer: Kriza je dejstvo in ukrepi morajo biti zato trajne narave Za DDV in ne za krizni davek se je vlada odločila zaradi strukture Slovenije, ki je majhna, izvozna država, kjer je konkurenčnost pomemben element, cenovno pa se še nismo prilagodili novim razmeram na trgu od začetka krize, je povedal minister. "Želeli smo narediti ukrepe, ki imajo razmerje med začasnim in trajnim ter med prihodki in odhodki. Pri nas je pomembno znižati stroške in tudi stroški v javnem sektorju so stroški za celotno gospodarstvo. Kriza je dejstvo in ukrepi morajo biti zato trajne narave," poudarja Čufer.

Ob tem je poudaril, da je za gospodarsko rast na kratek rok pomembno, da pomagajo očistiti bančne bilance in razdolžiti podjetja. To je trenutno v centru vladnih aktivnosti.

Dokapitalizacija bank, za katero bo namenjenih 900 milijonov evrov, se bo v javnofinačnem primanjkljaju čutila kot deficit, učinek in vizualni efekt se bo videl predvsem letos. Javnofinančni primanjkljaj naj bi konec leta znašal okoli 7,8 odstotka. Javni dolg pa je trenutno na 55 odstotkih BDP. Kot je pojasnil minister, naj bi letos prišli do 61 odstotkov, če temu prištejemo še obveznice, ki jih bo izdala slaba banka, pa skupaj pridemo na preko 70 odstotkov.