Ponedeljek, 8. 12. 2014, 14.43
7 let, 2 meseca
Čezmejna korupcija: od deset pa do milijarde evrov podkupnine
Transparenty International je pretekli teden izdal poročilo o zaznavi korupcije v svetu v letu 2013, ki razkriva, da je podkupovanje najbolj razširjeno v manj razvitih državah – Somaliji, Severni Koreji, Sudanu, Afganistanu itd., najbolj "čiste" pa so nordijske države, ki so na mednarodni lestvici zasedle kar štiri od prvih petih mest.
Sočasno s tem je na začetku decembra Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) objavila tudi prvo poročilo o mednarodnem podkupovanju, izdelano na podlagi nekaj več kot 400 primerov čezmejnega podkupovanja od leta 1999.
Na drugi strani analiza spodkopava prepričanje, da so v to igro najpogosteje vpleteni lopovski uslužbenci in revne države. Ravno nasprotno, dobro polovico čezmejnih podkupnin so pooblastili možje v kravatah oziroma menedžerji, od tega v osmini primerov celo direktorji.
Več kot 40 odstotkov teh transakcij je bilo izvedenih v razvitih državah – med njimi so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, pa tudi Hrvaška in Slovenija. Podrobnejših podatkov po državah poročilo ne razkriva.
In koliko so za to ljudje pripravljeni odšteti? V povprečju podkupnina znaša deset odstotkov celotne transakcije, a se od panoge do panoge zelo razlikuje. Medtem ko gradbinci plačajo "skromne" štiri odstotke, v energijskem sektorju odštejejo tudi več kot 20 odstotkov.
Najvišja podkupnina (med 224 primeri, kjer je ta podatek razkrit), ki je bila ponujena, je sicer dosegla kar 1,4 milijarde dolarjev (1,1 milijarde evrov), najnižja pa nekaj več kot 13 dolarjev (dobrih deset evrov). Skupaj je bilo v vseh teh letih ponujanih 3,1 milijarde dolarjev (2,5 milijarde evrov) podkupnin.
Med letoma 1999 in 2013 je sodni epilog dočakalo 427 razkrinkanih čezmejnih podkupnin, število letno rešenih primerov pa je od enega leta 1999 do 78 leta 2011 neprestano raslo. Lani in predlani pa je intenzivnost spet padla na približno 40 letno.
Največ primerov čezmejne korupcije je bilo sankcioniranih v ZDA, Nemčiji in Koreji. V večini primerov je obsojenim naložena denarna kazen, sledita zaplemba premoženja in zaporna kazen. Najvišja naložena denarna kazen je znašala enormnih 1,8 milijarde dolarjev (1,5 milijarde evrov).
Kot piše The Economist, so razlog za zavlačevanje postopkov lahko tudi bolj prefinjene oblike samega izvajanja korupcije, pa tudi zapletene in nepregledne podjetniške in lastniške strukture, kot so slamnata podjetja, ustvarjena z namenom prikrivanja kršitev zakona.