Sloveniji ne grozi kratkoročni fiskalni stres, se pa sooča s tveganji glede srednje- in dolgoročne fiskalne vzdržnosti, predvsem zaradi javnofinančnih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva.
Strukturni saldo Slovenije naj bi se z okoli 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) presežka v letu 2015 zmanjšal na okoli 0,3 odstotka BDP primanjkljaja v letu 2017. V istem obdobju se bo realna gospodarska rast Slovenije upočasnila z 2,6 odstotka v letu 2015 na 2,5 odstotka v letu 2017, ugotavlja Evropska komisija v poročilu o fiskalni vzdržnosti za leto 2015.
Javni dolg naj bi se do leta 2017 zmanjšal
Bruto javni dolg Slovenije, ki naj bi s 84 odstotki BDP dosegel vrh v letu 2015, naj bi se do leta 2017 postopno zmanjšal na nekaj nad 78 odstotkov BDP. Visok javni dolg predstavlja vir ranljivosti za slovensko gospodarstvo, opozarja komisija. V normalnih gospodarskih razmerah in brez spremembe fiskalne politike bi se lahko slovenski javni dolg v srednjeročnem obdobju spet zvišal, in sicer nad 79 odstotkov BDP v letu 2020 ter na okoli 81 odstotkov v letu 2026 oziroma v primeru vrnitve fiskalne politike k staremu obnašanju še višje, opozarja komisija.
Toda če se bo strukturni saldo približal srednjeročnemu cilju v skladu s paktom stabilnosti in rasti, bi se lahko slovenski javni dolg v letu 2026 zmanjšal precej bolj občutno od teh številk – po izračunih komisije na okoli 57 odstotkov BDP.
Katere države imajo poleg Slovenije še težave
Tako kot v Sloveniji komisija vidi tveganje za fiskalno vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, med njimi pokojnin ter stroškov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, tudi v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, na Irskem, v Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Slovaškem, Finskem in v Veliki Britaniji.
0
