Zeleni prehod
Petek, 17. 5. 2024, 15.49
5 mesecev, 4 tedne
Bruselj: Slovenija se še vedno zanaša na ruski plin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Slovenija se še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije, ob drugi obletnici sprejetja načrta EU za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU ugotavlja Evropska komisija. Slovenija je poleg tega ena od le petih članic, ki porabe plina od avgusta 2022 niso zmanjšale za 15 odstotkov, kot so se dogovorili na ravni unije.
"Slovenija je sprejela ukrepe za okrepitev alternativnih dobav zemeljskega plina, vendar se v resnici še naprej zanaša na ruski plin, uvožen prek Avstrije," so zapisali v Bruslju.
Spomnili so, da je sicer družba Geoplin sklenila pogodbo o dobavi plina iz Alžirije, vendar pa to zadostuje le za okoli tretjino slovenskih letnih potreb po plinu. Pogodba predvideva dobavo tri leta, od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025, in sicer 300 milijonov kubičnih metrov letno.
Glede slovenskega dostopa do dodatnega plina s terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ki ga namerava Hrvaška razširiti, pa so na Evropski komisiji poudarili, da rezervacija dodatnih količin ne bo možna pred obdobjem od 2025 do 2026.
EU je sicer od sprejetja načrta REPowerEU pred dvema letoma uspešno zmanjšala dobave plina iz Rusije. Delež plina iz Rusije je leta 2021 znašal 45 odstotkov vsega uvoženega plina, lani pa zgolj še 15 odstotkov. Unija ga je nadomestila s plinom iz drugih tretjih držav, predvsem ZDA in Norveške.
Eden od ukrepov v okviru načrta za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je tudi zmanjšanje porabe plina, pri čemer so se države članice dogovorile o prostovoljnem zmanjšanju za 15 odstotkov na ravni EU.
Od avgusta 2022 do januarja letos je unija porabo plina zmanjšala za 18 odstotkov, najbolj uspešni sta bili Danska in Finska, ki sta porabo zmanjšali za 40 oziroma 39 odstotkov.
Porabo plina zmanjšali za desetino
Slovenija je porabo plina zmanjšala za 10 odstotkov. Manj uspešni sta bili le Poljska z osemodstotnim in Irska s štiriodstotnim zmanjšanjem. Malta pa je edina povečala porabo plina, in sicer za 10 odstotkov, kažejo podatki komisije.
Članice so se poleg tega v okviru prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in znižanja cen plina odločile tudi za skupno naročanje tega energenta. Lani je 113 evropskih podjetij v okviru štirih razpisov podalo povpraševanje za 54 milijard kubičnih metrov plina, dobavitelji pa so ponudili 61 milijard. Na koncu so se dogovorili o nakupu več kot 42 milijard kubičnih metrov plina.
Slovenski veletrgovci so v lanskem letu podali povpraševanje za 0,25 milijarde kubičnih metrov, kar predstavlja 29,5 odstotka letne porabe v državi. Koliko so ga na koncu kupili, na komisiji ne navajajo.
Bruselj je načrt REPowerEU predstavil sredi maja 2022, približno tri mesece po začetku ruske invazije na Ukrajino. Moskva je namreč svoje energente uporabljala tudi kot "ekonomsko orožje" proti Evropi, so v današnji izjavi spomnili predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, izvršni podpredsednik komisije Maroš Šefčovič in evropska komisarka za energetiko Kadri Simson.
"Prelomili smo energetsko odvisnost od Rusije. Putinovi plinovodi niso več orodje za izsiljevanje Evrope," so poudarili. Dodali so, da bo EU nadaljevala prizadevanja za popolno ustavitev uvoza ruskih fosilnih goriv ter zagotavljanje varne, čiste in dostopne energije za evropske državljane.
