Bruselj obžaluje znižanje bonitetne ocene devetim članicam EU

Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se komisija doslej na odločitve bonitetnih hiš v glavnem ni želela odzivati.

Tokrat so Franciji res znižali oceno "Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v območju evra, ki jo je sprejel Standard & Poor's, in to v času, ko območje evra na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo," je poudaril Rehn.

V izjavi se je skliceval na nedavni incident, ko je Standard & Poor's po pomoti sporočil svojim naročnikom, da je znižal oceno Franciji, ki je ena šestih držav v območju evra, ki se je doslej ponašala z najvišjo možno oceno, trojnim A. Tokrat je agencija Franciji res znižala bonitetno oceno.

"Nedavne odločitve EU so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic" Rehn je v izjavi še poudaril, da si območje evra z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. "Nedavne odločitve EU, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic," je menil komisar.

Ob tem je Rehn izpostavil, da je treba čim prej doreči značilnosti stalnega evropskega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra (ESM) in ga v skladu z nedavnim dogovorom uveljaviti že julija letos, torej leto prej, kot je bilo sprva načrtovano. ESM bo imel svojo kapitalsko osnovo in bo tako manj ranljiv za spremembe bonitetnih ocen članic območja evra, je dodal komisar.

"Komisija poziva h krepitvi mehanizmomv za krepitev evra" Poleg tega je Rehn spomnil, da komisija vztrajno poziva h krepitvi mehanizmov za zaščito evra, tako pri obsegu njihovih dejavnosti kot pri sredstvih. Ustreznost vrednosti začasnega in stalnega mehanizma (EFSF/ESM), sedaj določena pri 500 milijardah evrov, bo preučena do marca letos, je še spomnil Rehn.

Oceno so znižali devetim državam v območju evra Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Ocena Sloveniji je padla za eno stopnjo z AA- na A+, vendar z negativnimi obeti za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža.

Znižano oceno z AAA na AA+ je za svojo državo najprej potrdil francoski finančni minister Francois Baroin, še preden je S&P uresničila svojo napoved iz decembra, da bo za 16 držav območja evra kmalu izdala nove ocene, ker se kriza slabša, politični voditelji pa doslej še niso našli ustreznih rešitev za zaustavitev težav. Vse države razen Nemčije in Slovaške (stabilno) so dobile tudi negativni obet. Grčija je bila iz pregleda in ponovnega ocenjevanja izvzeta, ker je že na najnižji stopnji.

S&P je za eno stopnjo oceno znižala še Slovaški (z A+ na A), Avstriji (z AAA na AA+) in Malti (z A na A-), za dve stopnji pa Španiji (z AA- na A), Cipru (z BBB na BB+), Italiji (z A na BBB+) in Portugalski (z BBB- na BB). Ocene pa so ohranile Nemčija (AAA), Belgija (AA) Estonija (AA-), Finska (AAA), Irska (BBB+), Luksemburg (AAA) in Nizozemska (AAA).

"Kriza ni omejena le na tako imenovano periferijo območja evra" Ocena dolgoročnega dolga Slovenije je znižana z AA- na A+ predvsem zaradi okoliščin, ki veljajo v območju evra. Dosedanji dogovori voditeljev držav po mnenju S&P ne upoštevajo, da kriza ni omejena le na tako imenovano "periferijo" območja evra, ampak gre za posledico naraščajočih zunanjih neravnovesij v konkurenčnosti med obrobjem in tako imenovanim "jedrom" območja evra.

S&P opozarja, da proces reform samo z zategovanjem pasu oziroma proračunskim varčevanjem ne bo pomagal k okrevanju, ker bo padlo domače povpraševanje, porasla pa bo skrb potrošnikov glede varnosti delovnih mest, dohodkov in davčnih prilivov. Povečano varčevanje povečuje verjetnost zmanjšanja rasti.

"Slovenija je država z odprto ekonomijo" Slovenijo S&P opredeljuje kot odprto ekonomijo, ki je zaradi tega zelo dojemljiva za zunanje premike in negativni obeti za slovenske trgovinske partnerje bodo še naprej vplivali na slovensko rast. Stroški zadolževanja v tujini naj bi ostali visoki za podaljšano obdobje. Vendar pa je ocena Sloveniji še vedno visoka, to pa spet zato ker ima odprto ekonomijo, relativno trdno izvozno bazo in ohranja zmerno raven dolga, kljub zadnji rasti.

Boljšo oceno za naprej zadržuje pomanjkanje strukturnih reform. S&P lahko v letu 2012 in 2013 še bolj zniža oceno Sloveniji, če nova vlada ne bo predstavila in začela izvajati verodostojnega programa reform trga delovne sile in pokojninskega sistema, s čimer bi zagotovila rast, ki bo ohranila BDP na prebivalca na sedanji ravni ali ga zvišala. S&P lahko v omenjenem obdobju obet Sloveniji izboljša iz negativnega na stabilnega, če bodo reforme uspešne.

Članice območja evra po znižanju bonitetnih ocen odločene nadaljevati reforme Več članic območja evra se je že odzvalo na petkovo znižanje bonitetnih ocen s strani agencije Standard & Poor's. Nekatere, med njimi Italija, so izrazile odločenost nadaljevati reforme. Ponekod, denimo v Španiji, Avstriji in Franciji pa so se okrepile kritike na račun vlad.

Nižje bonitetne ocene po mnenju analitikov brez večjih posledic Po mnenju analitikov se zadolženi Evropejci lahko tolažijo: lahko bi bilo namreč se slabše. Vlagatelji so imeli dovolj časa, da so se pripravili na slabe novice, saj je S&P zaradi poglabljanja krize v območju evra že decembra z znižanjem bonitetne ocene zagrozila 15 članicam območja evra.

Zaradi predčasnega opozorila znižanje bonitetnih ocen omenjenim državam ni povzročilo panike na finančnih trgih. Evropske borze in newyorški Wall Street so sicer petkovo trgovanje v luči znižanja - S&P je odločitev sicer sporočila po zaprtju borz - sklenile s padci. Vendar pa so bili padci precej manjši kot poleti in jeseni, ko je evropska dolžniška kriza začela vznemirjati trge.

"Ljudje so vedeli, kaj se pripravlja in gre le za eno bonitetno hišo," je pojasnil Marc Chandler iz investicijske banke Brown Brothers Harriman. Po mnenju Jacoba Funka Kirkegaarda z raziskovalnega inštituta za mednarodna gospodarstva Peterson pa bodo nižje bonitetne ocene povzročile "slabe naslove za dan ali dva".

Brščič: Treba se je osredotočiti na javnofinančno konsolidacijo Oceno S&P je treba po mnenju ekonomista Bernarda Brščiča interpretirati ravno z vidika negativnih obetov. "Če želimo zadovoljiti pričakovanjem finančnih trgov, se je treba odreči retoriki o oživljanju gospodarstva in se osredotočiti le na en imperativ fiskalne politike - to je javnofinančna konsolidacija," je dejal.

Pričakovanja finančnih trgov bi po njegovem mnenju zadovoljili le tako, da se začne izvajati izrazito konzervativna fiskalna politika, restriktivna politika, ki pa mora biti osredotočena na rezanje javne porabe.

"Lahko se zgodi javnofinančna katastrofa" Brščič v luči političnih zagat priporoča, da država letos zniža proračunski primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) - lani je znašal 4,3 odstotka ocenjenega BDP, čeprav bi ga bilo treba "hipoma" odpraviti, kar bi zahtevalo takojšen rez v višini dveh milijard evrov. Če letos državi ne bo uspelo zmanjšati izdatkov za 900 milijonov evrov, se bo po njegovem mnenju zgodila javnofinančna katastrofa.

"Počasi prihajamo na zemljevid v negativnem smislu, da postajamo problem in to poznavalce notranjih razmer ne preseneča. Gotovo politična kriza, ki je zlasti zasičena po 4. decembru, ne prispeva k izboljševanju razmer," je dejal in dodal, da obetov za izboljšanje položaja ni na obzorju.

Odpreti moramo pot podjetništvu Za državno gnano oživljanje gospodarstva Bršič ne vidi možnosti, primanjkljaj kapitalskih injekcij po njegovi oceni ne more priti od države, temveč le iz tujine. "To pomeni popolno redefinicijo odnosa Slovenije do tujega kapitala," je poudaril.

Slovenijo lahko po njegovem mnenju reši le podjetništvo, tako domače kot tuje, zato mu je treba "odpreti pot", in sicer s spremembo poslovnega okolja. "Pot v lepšo prihodnost ne more biti tlakovana z večjo javno porabo, ampak samo s tem, da se poslovno okolje prilagodi," je še ocenil Brščič, ki meni, da je treba za to zagotoviti nizke davke in razumno pravosodje.