Ponedeljek, 19. 3. 2012, 17.24
7 let, 9 mesecev
Bogovič za ohranitev malih ribiških sektorjev kot je slovenski
Bogovič je poudaril, da se takšnim sektorjem ne sme nalagati dodatnih finančnih ali drugih bremen. Predlagal je tudi določene ukrepe, s katerimi bi omilili morebitne kratkoročne negativne socioekonomske učinke reformirane politike, so sporočili z ministrstva.
Ministri so prvi dan dvodnevnega zasedanja razpravljali o vseh ključnih stebrih reforme skupne ribiške politike, torej o temeljni uredbi o skupni ribiški politiki, uredbi o enotni tržni ureditvi ribiških in ribogojskih proizvodov ter uredbi o Evropskem pomorskem in ribiškem skladu.
V okviru razprave o temeljni uredbi o skupni ribiški politiki so ministri tokrat izmenjali mnenja o odpravi zavržkov oziroma uvedbi t.i. obveznega popolnega iztovora najbolj komercialnih in ogroženih vrst rib. Slednje predstavlja enega izmed štirih najpomembnejših elementov reforme ribiške politike.
"Obvezen iztovor zavržkov bo za naše ribištvo povzročil nesorazmerno visoke stroške in administrativne obremenitve, tudi v povezavi z veterinarsko in higiensko zakonodajo. Po drugi strani pa obveznost popolnega iztovora zaradi majhnih zavržkov ne bo imela bistvenega pozitivnega učinka na morsko okolje," je opozoril Bogovič.
V okviru razprave o enotni tržni ureditvi ribiških in ribogojskih proizvodov pa se je Bogovič osredotočil na prihodnjo ureditev organizacij proizvajalcev. Te bodo namreč imele pomembno vlogo pri opravljanju nekaterih aktivnosti prihodnje ribiške politike, predvsem pa bodo deležne tudi določenih dodatnih podpor.
Bogovič se je ob robu zasedanja srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacianom Ciolosom. V pogovoru je izpostavil ključna vprašanja Slovenije povezana z reformo skupne kmetijske politike. Komisarja je seznanil s predlogom Slovenije glede potrebne prožnosti pri izvedbi novega sistema neposrednih plačil, zlasti, da se predvidi možnost dodelitve različne višine neposrednih plačil za njive in travinje.
Glede izvajanja ozelenitve neposrednih plačil je minister izpostavil potrebo po prilagoditvi predlaganih ukrepov, upoštevajoč specifične razmere v posamezni državi članici. Kot tretjo ključno področje pa je minister izpostavil vprašanje bodočega financiranja politike razvoja podeželja.