Bodo globalna podjetja investirala sedem bilijonov dolarjev presežkov tudi v Slovenijo?

Večji del teh rezerv je ustvarilo 5.100 vodilnih svetovnih podjetij, ki so konec lanskega leta razpolagala s 5,7 bilijona dolarjev, mednje pa niso vštete banke in zavarovalnice. Njihovi lastniki načeloma želijo, da presežni denar postane donosen. Zato ga namenjajo za prevzeme in združitve, investicije v širitev obstoječih kapacitet, manj rade pa za izplačilo dividend. Z okrevanjem globalnega gospodarstva tako mnogi pričakujejo, da se bo kup neporabljenega korporativnega denarja kmalu vrnil na trg. Kaj lahko pričakujemo?

"Težava tega denarja je, da je v večji meri v davčnih oazah. Kakršenkoli prenos bi pomenil visoke obdavčitve in zato podjetja tega denarja nimajo dejansko takoj na razpolago. Dober primer je družba Apple, ki je raje izdala obveznice, kot da bi denar prenesla iz davčnih oaz v matično družbo. To je bilo namreč z vidika stroškov oziroma davkov veliko bolj učinkovito," pojasnjuje Marko Pavlović iz borznoposredniške hiše GBD.

Z njim se strinja tudi vodja oddelka analiz pri družbi Alta Invest Sašo Stanovnik, ki pravi, da so med krizo posamezna podjetja zaradi manjše investicijske dejavnosti svoja denarna sredstva še dodatno nakopičila. "Kaj s temi sredstvi storiti, je relativno kompleksno vprašanje. Delno je treba razumeti, da imajo posamezne ameriške korporacije težavo že s tem, da so ta denarna sredstva locirana zunaj ZDA; po ocenah Reutersa gre za 2,1 bilijona dolarjev. S ponovnim prenosom v ZDA pa bi podjetje plačalo 35-odstotni davek. Težava se bo najbrž razrešila le z dogovorom med korporacijami in kongresom glede davčne stopnje, ki bi bila sprejemljiva za obe strani," napoveduje Stanovnik.

Velike korporacije so v stalnem lovu za investicijami "Po zadnji finančni krizi so se podjetja naučila, da je bolje imeti več prostega denarja kot manj. Ta denar je v obliki depozitov oziroma v raznih kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjih. In velika podjetja stalno iščejo nove priložnosti za investicije," vzroke za kopičenje prostih sredstev opisuje Gregor Grmek, upravljavec premoženja pri banki Unicredit.

Toda investicije v nove kapacitete so odvisne tudi od pričakovanj glede prihodnje gospodarske rasti oziroma od sentimenta – in tu so za zdaj še vsi investitorji previdni. Kljub temu se pričakuje, da se bodo te investicije v prihodnjih letih okrepile, napoveduje Stanovnik.

Bolj kot v investicije bodo podjetja vlagala v prevzeme "Korporacije imajo vsekakor možnost investiranja, temu je vse bolj naklonjeno tudi mnenje delničarjev. Potrebe po nadaljnjemu zdravljenju bilanc namreč ni več. Seveda pa ob vse nižji svetovni gospodarski rasti in šibkemu okrevanju v Evropi težko pričakujemo, da bodo korporacije nenadoma na veliko investirale v kapacitete in s tem porabile ta presežna denarna sredstva," še meni Stanovnik.

Podobno velja za prevzeme podjetij, kjer Stanovnik napoveduje še intenzivnejšo aktivnost. Ta bi morala ostati na visokih ravneh, saj bodo korporacije še naprej uporabljale denarna sredstva za vstope na nove trge, pridobitev tehnologije in za osvojitev konkurentov.

V ozadju prevzemov se sicer vedno porajajo dvomi delničarjev, ali se gre v prevzeme res zaradi ekonomske logike ali zgolj zaradi želje po večanju podjetja in porabi prostih denarnih sredstev. "Globalni znesek, porabljen za prevzeme, je v letu 2013 zrasel za sedem odstotkov glede na leto prej, letos pa je že do zdaj dosegel isto stopnjo rasti, čeprav imamo do konca leta še več kot štiri mesece," pojasni vodja oddelka analiz pri družbi Alta Invest.

Je nakupna priložnost tudi v Sloveniji? "Če bo cena prava, sem prepričan, da bo del presežnega denarja multinacionalk končal tudi v Sloveniji, saj te prevzemne tarče najraje iščejo na območjih, kjer same še niso ali pa so le deloma prisotne. Poleg tega že dokaj zasičeni trgi na Zahodu ne ponujajo možnosti za tako privlačne donose kot nekateri drugi trgi," meni Grmek.

"Kar zadeva Slovenijo, je seveda mogoče, da bi korporacije s prostimi denarnimi sredstvi investirale tudi v Sloveniji. Konec koncev smo pri nekaterih privatizacijah že videli, da je potencialnih kupcev lahko veliko. A to je odvisno predvsem od zanimivosti posameznih podjetij in seveda od privlačnosti okolja. Tu se žal ne bi mogli pohvaliti, drugače bi bilo teh investicij, predvsem t. i. greeenfield, v preteklosti več. Naš odnos do tujih investicij pa je že pregovorno negativen. Skratka, priložnost bi tu lahko bila, a jo je treba znati izkoristiti," še sklene Stanovnik.