Turki zadnja leta porabijo več, kot ustvarijo. Razliko med porabljenim in ustvarjenim so do zdaj pokrivali tuji finančni vlagatelji. Kaj pa se bo zgodilo, če ti odidejo s turškega trga?
Po podatkih o gospodarski rasti bi pričakovali, da turškemu gospodarstvu ne grozi nobena nevarnost. V drugem četrtletju letos je bila 3,2 odstotka, kar je več od povprečja EU. Po napovedih Eurostata naj bi bila tolikšna rast na koncu tudi v celotnem letu, leta 2014 pa še višja, štiriodstotna.
Padec vrednosti turške lire in delnic
Na težave turškega gospodarstva pa opozarja padanje vrednosti turške lire. Ta je, kot piše spletna stran turškega časnika Hürriyet, v primerjavi z ameriškim dolarjem od začetka leta izgubila 3,3 odstotka vrednosti.
Trenutno je ameriški dolar vreden 1,59 turške lire, po predvidevanjih Martina Bluma, vodje strategije za razvijajoče trge pri dunajski UniCredit MIB, naj bi ameriški dolar kmalu vreden 1,7 ali celo 1,8 turške lire.
Tudi delnice na turškem delniškem trgu, ISA 100, so od maja izgubile 25 odstotkov vrednosti. Obenem so se obresti na turške desetletne državne obveznice dvignile na devet odstotkov, navaja nemški gospodarski tednik Manager Magazin.
Ameriški FED ima v svojih rokah usodo Turčije
Razvrednotenje turške lire, padec cen delnic in dvig obresti je povezano z umikom tujih vlagateljev s turškega finančnega trga. Maja letos je namreč guverner ameriške centralne banke (FED) Ben Bernanke napovedal, da bi lahko FED v drugi polovici leta zmanjšal nakup državnih obveznic, če bo ameriško gospodarstvo doseglo napovedano gospodarsko rast.
Če ameriška centralna banka v prihodnje ne bo tako velikodušno odkupovala obveznic, bodo naraščali donosi ameriških obveznic. Vrednostni papirji razvijajočih trgov, tudi Turčije, bodo tako postali manj zanimivi za mednarodne vlagatelje. To bi lahko Turčijo, ki je zaradi svojega gospodarskega vzpona dobila ime tiger z Bospora, pahnila v krizo.
Turki porabijo več, kot ustvarijo
Tuji finančni prilivi so namreč za Turčijo usodno pomembni. Kot je za Manager Magazin pojasnil Ozan Acar iz raziskovalnega inštituta Tepav: "Turki porabimo več, kot ustvarimo, in to razliko smo pokrili s tujim kapitalom. To vodi do primanjkljaja v plačilni bilanci."
Zadnja leta Turki vse manj varčujejo in privarčujejo, namesto tega zapravljajo nad svojimi zmožnostmi. Med Turki se je drastično razširila uporaba kreditnih kartic, ki jih Turki uporabljajo kot posojilni instrument. Tako kot v ZDA zdaj v Turčiji predstavlja poraba 70 odstotkov bruto domačega produkta (BDP).
Klaus-Jürgen Gern iz nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo (IfW), tako ugotavlja, da se turška država za zdaj še dobro drži glede zadolženosti, drugače kot turško prebivalstvo, ki je že izčrpalo svoj manevrski prostor.
1
