Sreda, 18. 1. 2017, 3.29
7 let, 2 meseca
Bo Yaskawa le omejila beg izobražencev iz Kočevja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
2
Yaskawina odločitev, da bo novo tovarno robotov postavila v Kočevju, je po začetku modernizacije železniške proge med Ribnico in Kočevjem konec lanskega leta še ena dobra novica za občino, ki je že leta v samem vrhu po stopnji brezposelnosti.
Kočevarskim odločevalcem se upravičeno smeji ob novici, da je japonska Yaskawa za lokacijo nove tovarne robotov izbrala Kočevje. V okviru te 25-milijonske naložbe naj bi namreč zaposlili od 170 do 200 ljudi.
Nova delovna mesta bodo blagodejno vplivala na težke razmere na lokalnem trgu dela. Oktobra lani je brezposelnost na Kočevskem znašala več kot 22 odstotkov, kar je dvakrat več od slovenskega povprečja. Na zavodu je prijavljenih prek 1.500 ljudi.
Večina na zavodu več kot eno leto
Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da so težave lokalne delovne sile:
- neugodna izobrazbena struktura, saj ima skoraj tri četrtine brezposelnih največ srednjo poklicno šolo,
- nizka stopnja usposobljenosti, "glede na poklic zadnje zaposlitve je bilo konec decembra lani največ delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalcev in tajnikov", pravijo,
- dolgotrajna brezposelnost: kar okoli tri četrtine brezposelnih je v evidenci zavoda več kot eno leto.
Jutranja gneča proti Ljubljani
Eden od največjih zaposlovalcev v občini je kemično podjetje Melamin, ki zaposluje okrog 200 ljudi. Podjetje nima težav s pridobivanjem kadra predvsem zaradi uveljavljene politike štipendiranja, pravi direktor podjetja Srečko Štefanič.
Brezposelnost v občini pa se v zadnjem času znižuje, a je še vedno visoka, pravi. "Pomemben del brezposelnih je v romski skupnosti. Težko zaposljive pa so tudi starejše ženske, ki so nekoč delale v tekstilni industriji," meni Štefanič in dodaja, da na drugi strani primanjkuje delovnih mest za izobražene. "Posledice si lahko ogledate vsako jutro, ko je gneča na cesti proti Ljubljani."
Obetavne spremembe
Kot pravi, pa se v Kočevju dogajajo premiki, ki lahko v prihodnje izboljšajo razmere na lokalnem trgu dela in omejijo visoko brezposelnost.
"Prvi je, da s prihodnjim šolskim letom tukajšnja srednja šola uvaja program strojnega tehnika. V okviru Razvojnega centra Novo mesto je znova začela delovati štipendijska shema za Dolenjsko, sistem kadrovskih štipendij. Pomemben pa je tudi začetek del na kočevski železnici, ki naj bi bila končana do prihodnjega leta. Boljša železniška povezava bi pomembno izboljšala dostopnost Kočevja tudi za delovno silo iz drugih regij."
Priložnost za izobražene
Yaskawa ima v Ribnici že podjetji in Yaskawa Ristro za proizvodnjo robotov in Yaskawa Slovenija za prodajo opreme. Obe zastopa Hubert Kosler.
Kakšne kadre bo iskala Yaskawa, še ni znano. Podjetje naj bi gradnjo tovarne po napovedih župana Kočevja Vladimirja Prebiliča začelo že letos. Pred tem mora občina izpolniti še obljube v zvezi z nakupom zemljišča v neposredni bližini industrijske cone. Poskusno proizvodnjo pa naj bi zagnali konec prihodnjega leta.
Pričakovati je, da bodo iskali predvsem tehnične profile in bolj izobražen kader (med drugim bodo v Kočevju ustanovili tudi center za robotske raziskave in razvoj).
Izobrazbena struktura podjetja Yaskawa Ristro v poslovnem letu 2015.
V Yaskawinem ribniškem proizvajalcu robotov, podjetju Yaskawa Ristro, je imela konec lanskega februarja dobra polovica od 119 zaposlenih tri- ali štiriletno srednjo šolo. Preostalih 50 pa višjo oziroma univerzitetno izobrazbo.
Yaskawa Ristro je v zadnjih petih letih prihodke povečala s 17 na 30 milijonov evrov, število zaposlenih pa za 50 – na 120. Podjetje precej povečuje tudi dodano vrednost na zaposlenega, ki je pomemben kazalnik uspešnosti podjetja. V letu 2015 je dodana vrednost na zaposlenega v Yaskawi Ristru znašala 58 tisoč evrov, kar je skoraj 50 odstotkov več kot ustvari povprečno slovensko podjetje.
Propadli industrijski velikani
Razlog za visoko stopnjo brezposelnosti na Kočevskem je po Štefaničevem mnenju predvsem v propadu nekdanjih velikanov lokalne industrije. Že pred osamosvojitvijo je na robu stečaja znašel proizvajalec prikolic in avtomešalcev Itas s 30-letno tradicijo, ki je v najboljših časih zaposloval več kot 1.000 ljudi. Danes sicer dejavnost nadaljuje podjetje Itas-Cas, a v precej manjšem obsegu (okrog 80 zaposlenih).
Na seznamu propadlih industrialcev najdemo še podjetja Zidar Kočevje (propadlo leta 1991), Oprema Kočevje (1994), Tesktilana, kovinarsko podjetje Inkop (obe 1994), lesno podjetje LIK Kočevje (2014).
Danes tako jedro kočevske industrije poleg Melamina in že omenjenega podjetja Itas-Cas tvori še podjetje Rotis (okrog 100 zaposlenih), od lani pa je v Kočevju tudi sedež državnega gozdarja Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ta je sicer 38 od okrog 150 zaposlenih, kolikor naj bi jih imel zdaj, prezaposlil s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, tudi večina preostalih zaposlenih pa naj bi se v Kočevje vozila od drugod. SiDG je večinski lastnik Snežnika, še enega kočevskega gozdarskega podjetja, ki je pred pripojitvijo zaposlovalo okrog 200 ljudi.
2