Petek, 22. 9. 2017, 4.09
7 let, 2 meseca
Bo kmetijski tajkun Peter Vrisk iz zadružnikov naredil kmete brez zemlje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
4
Slovenski kmetje in zadružniki bi lahko že čez teden dni izvedeli kruto resnico, da jim je peščica vplivnih posameznikov zakockala Deželno banko Slovenije (DBS).
Ena od manjših bank na našem trgu, katere začetki segajo še v čas hranilno-kreditnih služb, se ponaša s tretjo največjo poslovno mrežo v državi, ki šteje več kot 80 poslovalnic. Po osamosvojitvi je postala finančni steber kmetijstva in podeželja.
Uveljavila se je kot pomemben financer kmetov in podjetij, ki delujejo v kmetijsko-predelovalni dejavnosti. Kmetovalcem omogočajo tudi uporabo cenejših bančnih storitev, podobno kot imajo v Delavski hranilnici ugodnosti za sindikate in male podjetnike.
Toda mnogi iz vrst kmetov in zadrug vedo povedati, da DBS že zdavnaj ni več njihova "hišna" banka. Zaradi finančne krize, nasedlih posojil in vedno večjih težav s kapitalom naj bi jim ponujala (pre)slabe pogoje, zato so posojila raje najemali pri drugih bankah.
Večinski delež v DBS, ki je v rokah njihove Kapitalske zadruge, so zato videli kot zlato rezervo, na papirju vredno 30 milijonov evrov. Toda že v kratkem bi lahko izpuhtela.
Ne morejo vrniti bančnega posojila
Zaradi visokega posojila, ki so ga pred desetletjem najeli v tekmi s KD Group Matjaža Gantarja za prevlado v DBS in ga zdaj ne morejo poplačati, jim grozi, da bodo ostali brez vsega.
Pred desetletjem so v tekmi s KD Group Matjaža Gantarja najeli visoko posojilo za prevlado v DBS.
Rok za vračilo posojila, ki so ga najeli pri banki BKS in ga je ostalo še za okoli devet milijonov evrov, se namreč izteče konec tega meseca. V BKS po naših informacijah niso pripravljeni podaljšati posojila. V skrajnem primeru bodo zasegli delnice DBS in jih prodali kateremu od večjih (tujih) igralcev na trgu.
To pa ne bi bilo všeč vplivnemu Petru Vrisku, dolgoletnemu prvemu možu Zadružne zveze in predsedniku nadzornega sveta DBS. Prek svojih ljudi obvladuje celotno verigo, ki sega od kmetijskih zadrug do DBS in po kateri se pretaka na milijone evrov.
Javna skrivnost je, da v banki in z njo povezanih družbah dobivajo službe ljudje, povezani z Vriskom in njegovo najožjo ekipo. Zadruge, ki neomajno podpirajo Vriska, naj bi bile v nasprotju z drugimi deležne posojil DBS pod zelo ugodnimi pogoji.
Preberite še:
Kaj dela guverner Jazbec, ko se potaplja največji lastnik banke zadružnikov in kmetov?
Zadruge ne dajo denarja
V zadnjih mesecih je Vrisk večkrat javno poudaril, da je treba pri iskanju rešitve za DBS poskrbeti, da ne bo tako kot pri Novi KBM in Heliosu prišlo do oškodovanja nacionalnega premoženja in da bi tujci poceni zaslužili.
Njegov prvotni načrt, da bi denar "prostovoljno" zagotovile kmetijske zadruge, je padel v vodo. Po naših informacijah so ponudile zgolj nekaj več kot pol milijona evrov.
Vedno manj je tudi možnosti, da bi pri reševanju lastništva v DBS pomagala Zadružna zveza. Po naših informacijah so hoteli najeti posojilo in zastaviti zadružne nepremičnine v Ljubljani. O tem je hotel odločati le upravni odbor, ki mu predseduje Vrisk, toda načrt so preprečile zadruge, ki menijo, da morajo o pomembnem vprašanju odločati vsi člani.
Zadruge si resda želijo ohraniti delnice DBS, vendar ne za vsako ceno. Od njih namreč v zadnjih letih nimajo kaj veliko koristi, denar pa raje porabijo za lastne investicije.
Našli Žnidaršič-Kranjčevo
Zato se je prvi med zadružniki podal v iskanje investitorja, ki bi jim prinesel denar, jih rešil dolga in jim hkrati dovolil nadaljnje obvladovanje DBS.
Novi partner bi po njegovem mnenju moral biti "čim bolj podoben razmišljanju slovenskega kmeta, (kmetijskih) zadrug ter vrednotam zadružništva". Pomembno je tudi to, da lastništvo prihaja iz Slovenije in da novi investitor DBS prinese nove dejavnosti.
S tem je Vrisk očitno opisoval Alenko Žnidaršič Kranjc, največjo lastnico in prvo damo zavarovalniškega holdinga Prva Group, ki se ukvarja z upravljanjem pokojninskih skladov.
Po naših informacijah se Vrisk z vplivno in premožno menedžerko, ki je do pred kratkim vodila nadzorni svet Luke Koper, pogovarja o prodaji delnic DBS. Po besedah naših virov naj bi Vrisk v tem tednu tudi že oznanil, da je našel "sovlagatelja" in rešil DBS.
Kot kaže, bo Žnidaršič Kranjčeva zagotovila denar za poplačilo bančnega posojila, v zameno pa bi dobila najmanj 25 odstotkov in eno delnico DBS. Neuradno naj bi bil del dogovora tudi to, da se Vrisk obdrži v nadzornem svetu DBS.
V Prvi osebni zavarovalnici, ki je v lasti Prve Group, "svojih tekočih in strateških investicijskih razmišljanj" ne komentirajo.
Luknje v dogovoru
Toda "prijateljski" dogovor med Vriskom in Žnidaršič Kranjčevo bi imel več lukenj.
Cena, ki jo je Žnidaršič Kranjčeva pripravljena plačati, naj bi bila bistveno nižja od pričakovanj in dejanske vrednosti delnic DBS.
Kapitalska zadruga jih v svojih knjigah vrednoti na 30 milijonov evrov ali 15 evrov na delnico, medtem ko naj bi se Vrisk z Žnidaršič Kranjčevo po zadnjih informacijah dogovarjal o ceni pet evrov na delnico. To za kmete in zadružnike pomeni večmilijonsko izgubo.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje, koliko denarja bo zagotovila Žnidaršič Kranjčeva in kdo bo zagotovil razliko, s katero bi poplačali posojilo BKS.
Zadružniki bi se lahko odločili tudi za prodajo vseh delnic DBS, s čimer bi iztržili več denarja in iz zgodbe izšli z dobičkom.
Tako kot KD Group in nekateri drugi manjši delničarji, ki prodajajo okoli četrtino delnic, so zadružniki najeli borznoposredniško hišo Ilirika, ki v njihovem imenu išče interesente za odkup njihovih delnic. Vsega skupaj so torej na prodaj tri četrtine DBS.
Za DBS je zainteresiranih več investitorjev, tako iz Slovenije kot tujine, nekateri naj bi tudi že oddali nezavezujoče ponudbe. Po naših informacijah so to:
- avstrijska Erste Group, ki ima v lasti slovensko banko Sparkasse in je lastnica franšize Diners za Slovenijo,
- državna Modra zavarovalnica, največja upravljavka pokojninskih skladov v državi, in
- Prva osebna zavarovalnica, ki jo obvladuje Žnidaršič Kranjčeva.
O oddaji ponudbe naj bi razmišljal tudi ameriški finančni sklad Apollo, ki se agresivno širi na slovenskem trgu. Do zdaj je kupil Novo KBM in KBS banko (prej Raiffeisen) ter lizinško družbo Summit Leasing Slovenija, zanima pa se tudi za prevzem Gorenjske banke.
Bodo obtičali v lastništvu?
V prihodnjem mesecu dni naj bi potekali skrbni pregledi DBS, po tem pa naj bi se že zgodila oddaja zavezujočih ponudb. Če bi vmes Vrisk del delnic prepustil Žnidaršič Kranjčevi, bi ti nedvomno ukrepali in poskušali izpodbiti posel.
Nekatere zadružnike in kmete skrbi tudi, da bi kljub dogovoru z Žnidaršič Kranjčevo potegnili krajšo in izgubili vpliv nad DBS.
Peter Vrisk obvladuje celotno verigo, ki sega od kmetijskih zadrug do DBS in po kateri se pretaka na milijone evrov.
Kaj preprečuje Žnidaršič Kranjčevi, da odkupi še 27 odstotkov delnic, ki jih trenutno prodaja konzorcij na čelu s KD Group? V tem primeru bi bila njena Prva Group večinska lastnica DBS in ne bi več potrebovala zadružnikov, ki bi obtičali v lastništvu.
Direktor Kapitalske zadruge Bogdan Štepec nam je povedal, da informacij o potencialnih investitorjih ne more posredovati. "Šele ko bo dogovor sklenjen, bomo tudi sami vedeli, kdo je bil v postopku najbolj resen," je pojasnil.
"Nihče se z nikomer ne pogovarja sam. O vsem odločajo kolegijski organi Kapitalske zadruge," je komentiral informacije o pogovorih med Vriskom in Žnidaršič Kranjčevo.
Banka Slovenije: Pozorno spremljamo
Pomembno besedo pri reševanju DBS ima tudi Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca, kjer so zelo prizanesljivi do lastnika DBS.
Ne gre tudi mimo dejstva, da v nadzornem svetu DBS sedijo predstavniki zadrug, ki nimajo veliko izkušenj z bančništvom in so mnogo bolj podkovani v kmetijstvu.
Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca ni uvedla nobenega postopka proti lastniku DBS.
Ali so seznanjeni s finančnimi težavami Kapitalske zadruge in ali so že začeli postopke odvzema dovoljenja za kvalificirani delež v DBS, na Banki Slovenije ne razkrivajo.
"Banka Slovenije konkretnih nadzorniških aktivnosti, kamor spada tudi postopek odvzema dovoljenja za kvalificirani delež - ne more in ne sme komentirati. Vsekakor pa Banka Slovenije spremlja in presoja ustreznost obstoječih kvalificiranih imetnikov v bankah," so ponovili.
"Banka Slovenije ni uvedla proti Kapitalski zadrugi nobenega postopka," so pojasnili v Zadružni zvezi.
4