Bo država odprodala deleže v večjih podjetjih?

Kot je zatrdila predsednica uprave agencije Dagmar Komar, je delovno gradivo pripravljeno na podlagi sektorskih politik resornih ministrstev. Gospodarski resor je sicer nanj podal nekaj pripomb.

Komar: Nismo mi tisti, ki vsebinsko definiramo strategijo Kot je po sestanku z gospodarsko ministrico Darjo Radić v Ljubljani še povedala Komarjeva, je dokument kakovosten, agencija pa v njem povzema sektorske politike, ki so jih pripravila različna ministrstva. "Nismo mi tisti, ki vsebinsko definiramo strategijo," je zatrdila in dodala, da je agencija v tem smislu le tehnična podpora.

Na vprašanje novinarjev, kako komentira neuradne informacije, da agencija pri pripravi ni upoštevala skoraj nobenih stališč ministrstva za gospodarstvo s področja energetike, pa je odgovorila, da so bile tudi v zvezi s tem na današnjem sestanku podane le določene pripombe in lepotni popravki, ki jih bodo upoštevali.

V zvezi s poudarki ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da je med državnimi naložbami, ki naj bi jih bilo za prek osem milijard evrov, vendarle tudi nekaj takšnih, ki bi jih veljalo prodati takoj, pa je predsednica uprave agencije razložila, da bi morale nekatere v prodajo že v preteklosti.

Zmanjšanje državnih deležev v večini družb? Navedla je še, da agencija že izvaja aktivnosti za čimprejšnjo prodajo majhnih deležev države v podjetjih. V tej luči so že pripravili pravilnik o prodajah, je pojasnila in dodala, da je zdaj na potezi finančno ministrstvo, ki mora pripraviti program prodaj, saj agencija brez njega nima pristojnosti za ukrepanje.

Sicer pa je delovno gradivo že pricurljalo v javnost. Časnik Finance je poročal, da se zavzema za zmanjšanje državnih deležev v večini družb, hkrati pa želi, da država v njih obdrži nadzor.

V Novi Ljubljanski banki (NLB) naj bi država obdržala najmanj 25 odstotkov plus eno delnico, če ji ta delež ne bi omogočal želenega nadzora, pa naj bi imela skupaj s strategi 51 odstotkov. Država bi imela v tem primeru v lasti vsaj 25,5-odstotni delež NLB.

Znižanje državnega deleža v NKBM V zvezi z Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) naj bi bilo v strategiji predvideno znižanje državnega deleža z 51,08 na 25,1 odstotka, vendar pa naj bi bila to izvedeno le, če bodo mednarodni trgi stabilni. Agencija bi sicer delež NKBM prodala le ob pogoju, da bi bil kupec za delnico pripravljen plačati čez 30 evrov (ob koncu torkovega trgovanja je bila delnica na Ljubljanski borzi pri 7,76 evra).

Glede na strategijo bi se na javnem natečaju po 2,5-kratniku letne pobrane premije v treh do petih letih privatiziralo tudi Zavarovalnico Triglav, in sicer tako, da bi država obdržala 25 odstotkov in eno delnico.

Za Aerodrom Ljubljana naj bi strategija navedla, da ciljno dolgoročno lastništvo ni predvideno, za Adrio Airways pa naj bi načrtovala vstop strateškega partnerja po prestrukturiranju.

Dars naj bi ostal v večinski lasti države Družba za avtoceste v RS (Dars) naj bi ostala v večinski lasti države, zasebni kapital pa naj bi vstopil, če bi to pomenilo zmanjšanje potencialnega javnega dolga. Slovenske železnice naj bi se medtem razdelilo na holding in štiri odvisne družbe, pri čemer naj bi bila mogoča popolna privatizacija tovornega prometa, pri infrastrukturi pa naj bi obstajala možnost javno-zasebnega partnerstva.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Gen Energijo, ki upravlja krško jedrsko elektrarno, naj bi agencija prepoznala kot naložbi, v katerih mora imeti država 100-odstoten delež. V Petrolu pa naj bi država ob stabilizaciji mednarodnih finančnih trgov delež zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico.

Za Telekom Slovenije naj bi strategija predvidela privatizacijo v petih letih, pri čemer bi država obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Pošte Slovenije agencija ne bi prodajala, ker "za morebitne prevzeme tujih poštnih operaterjev ni konkurenčna v primerjavi z drugimi".

Hit - Oživitev zamisli o gradnji igralniško-zabaviščnega centra V zvezi s Hitom pa naj bi se oživilo zamisel o gradnji igralniško-zabaviščnega centra skupaj s strateškim partnerjem. Država naj bi skupaj s povezanimi osebami obdržala 51 odstotkov.

Po besedah Komarjeve dokument v naslednjih 14 dneh čaka še več usklajevanj z ministrstvi. Tako Komarjeva kot direktorica direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na gospodarskem ministrstvu Edita Granatir Lapuh sicer verjameta, da bo predlog strategije pripravljen v roku.

Vlada naj bi dokončno obliko predloga obravnavala najpozneje v tretjem tednu junija, tako da naj bi predlog v DZ romal še pred poletnimi počitnicami.