Bilo bi še huje

Svetovni finančni trgi so v zadnjih tednih pretežno v rdečih številkah. Črni ponedeljek se ni zgodil, ampak makroekonomski podatki se slabšajo in tudi borzni tečaji kažejo, da vlagatelji pričakujejo poslabšanje ekonomskih razmer. Krivi so nesposobni politiki "Velikokrat se pozabi, da so prav borze vodilni indikator prihodnjega dogajanja v realnem gospodarstvu," je pojasnil Matej Šimnic iz borznoposredniške hiše Alta Invest. Gregor Pipan iz Gorenjske borznoposredniške družbe problem panike na finančnih trgih vidi v tem, "da se lahko najbolj črnoglede napovedi uresničijo ravno zato, ker vsi vanje verjamejo. Gre za samoizpolnjujočo se prerokbo".

Paniko pripisuje nesposobnosti politikov. "Prejšnji teden ni zgodilo popolnoma nič novega. Dolžniške težave določenih držav so znane že leta. Paniko na trgih je povzročila nesposobnost politikov kredibilno reševati dolžniško krizo," je pojasnil. Za pomiritev trgov morajo ameriški in evropski politiki začeti resno reševati dolžniško krizo.

Šimnic in Geza Norčič iz Ilirike sta veliko odgovornost pripisala centralnim bankam. Prvi meni, da bi lahko z ustreznimi ukrepi verjetnost nove krize znižale na minimum, drugi Evropski centralni banki svetuje, da dopusti stečaj prezadolženih držav in ne prelaga bremena na davkoplačevalce.

Nova kriza bi bila drugačna Norčič je sicer prepričan, da se vojna s krizo, ki je izbruhnila leta 2008, sploh nikoli ni končala, ampak smo zgolj zmagali v nekaj bitkah, a je klub temu izpostavil razliko med "staro" in "novo" krizo.

"V 'stari' krizi je imel težave bančni sektor, ki je s svojimi špekulacijami in izjemnim finančnim vzvodom povzročil 'novo' krizo. Težave bančnega sektorja so se prenesle na državo, ki so s tem zašle v težave," je dejal.

"Predvsem bi bilo novo krizo bistveno težje reševati, saj so države že porabile 'strelivo' za boj z njo tako na monetarni kot fiskalni strani," meni Pipan. "Obrestne mere so rekordno nizke, države so se dejansko znašle na robu tako imenovane likvidnostne pasti. Prav tako pa si ne morejo več privoščiti spodbujanja s povečano javno porabo, saj problema dolga ne morejo v nedogled reševati še z večjim zadolževanjem. Tudi nižanje davkov bi povzročilo povečevanje proračunskih primanjkljajev."

Tudi Šimnic je izpostavil, da visoka zadolženost držav vladam ne omogoča trošenja, ki bi lahko prispevalo k zagonu zaposlovanja in potrošnje.

Če so borze rdeče, še ni vse črno Pipan obenem opozarja, da mnogo stvari govori proti napovedim nove svetovne finančne krize. Podjetja so v dobri formi, svetovno gospodarstvo ni tako odvisno od ameriškega potrošnika, kot se nekateri bojijo, in azijske države ne bodo nehale financirati ameriškega dolga, čeprav mu je padla bonitetna ocena.

"Bolj verjetno je, da bodo razvijajoče se države povečale pritisk na zahodne države, da se lotijo problema svoje zadolženosti, in jim hkrati nudile pomoč v nadaljnjem refinanciranju njihovega dolga," je dodal.

Norčič se strinja: "Če se cena za ameriške obveznice spremeni za en odstotek, Kitajska izgubi 11 milijard dolarjev. Zato bo imela Kitajska močan interes in željo pri reševanju nastale krize."