Banke v Sloveniji še vedno z zajetno rastjo dobičkonosnosti

V prvem polletju je bila namreč rast dobička pred davki skoraj 151-odstotna, dobiček po obdavčitvi pa je bil medletno višji za 144,8 odstotka.

Do nekoliko nižje, a še vedno zajetne rasti dobičkonosnosti prihaja ob rasti stroškov oslabitev in rezervacij. Banke so tako v sedemmesečju oblikovale za 22,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 213,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani in že za več kot polovico več kot v vsem letu 2022.

Preostali vidiki poslovanja bank glede na podatke Banke Slovenije ostajajo ugodni.

Samo z obrestmi ustvarili skoraj 800 milijonov evrov dobička

Čiste obresti so ob nadaljevanju ugodnih obrestnih gibanj do konca julija dosegle 791,3 milijona evrov, kar je 106,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Neobrestni prihodki so bili s 356,3 milijona evrov medletno nižji za 1,2 odstotka.

Novice Banke v Sloveniji več kot podvojile dobiček

Bruto dohodek je bil z nekaj manj kot 1,15 milijarde evrov za 545,2 odstotka višji kot v prvih sedmih mesecih lani. Neto dohodek, torej po odštetju stroškov, ki so medletno narasli za 11,1 odstotka, pa je bil s 658,9 milijona evrov za 116,4 odstotka višji kot v prvih sedmih mesecih 2022.

Gospodinjstva zadolžena za 12 milijard evrov

Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila konec julija z nekaj manj kot 27,13 milijarde evrov medletno višja za 0,6 odstotka. Od konca leta 2022 se je skupna vrednost posojil zmanjšala za 409,1 milijona evrov. To je za polovico manj kot v prvem delu leta, ko se je obseg skrčil zaradi močnega zmanjšanja obsega posojil drugim finančnim ustanovam. Samo julija se je medtem vrednost posojil povečala za 55,1 milijona evrov, pri čemer je vrednost posojil podjetjem celo minimalno upadla.

Skupna vrednost posojil podjetjem je bila sicer s skoraj 10,55 milijarde evrov konec julija medletno višja za 1,2 odstotka, v tem letu se je skupaj povečala za 61 milijonov evrov.

Novice Skupina NLB v prvem polletju ustvarila 243 milijonov evrov čistega dobička

Skupna vrednost posojil gospodinjstvom je bila ob koncu sedmega letošnjega meseca medtem pri nekaj več kot 12,27 milijarde evrov, kar je 3,7 odstotka več kot v tem času lani. V tem letu se je številka zvišala za 136,8 milijona evrov, samo julija za 75,7 milijona evrov.

Znotraj te številke je bila vrednost stanovanjskih posojil pri skoraj 8,11 milijarde evrov, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prirast od začetka leta do konca julija je medtem minimalen. Precej večja je letošnja rast potrošniških posojil. Njihova skupna vrednost je do konca julija narasla za 123,8 milijona evrov na nekaj manj kot 2,62 milijarde evrov. To je šest odstotkov več kot ob koncu lanskega julija.

Gospodinjstva še povečala vloge

Skupna vrednost denarnih vlog nebančnega sektorja je bila konec julija medtem s skoraj 39,85 milijarde evrov za 5,1 odstotka višja kot junija lani. Julija se je zaradi okrepljenih depozitov podjetij spet močno povečala, saj se je vrednost zvišala za 214,2 milijona evrov. V vsem letu do konca julija je številka narasla za 92,6 milijona evrov.

Vloge gospodinjstev so bile konec julija z nekaj več kot 26,41 milijarde evrov medletno večje za 5,2 odstotka. V tem letu so se do konca julija povečale za 626,7 milijona evrov, samo julija za 31,5 milijona evrov.

Skupna bilančna vsota bank je bila ob koncu julija z nekaj več kot 51,39 milijarde evrov za 5,5 odstotka večja kot pred letom dni. Letos je narasla za 818,6 milijona evrov.

Vlada je pred kratkim v sklopu sestavljanja finančne konstrukcije za obnovo po avgustovski povodnji napovedala obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka za obdobje petih let. Najmočnejši vladni argument za to predvideno obdavčitev, ki naj bi bila podrobneje opredeljena v zakonu o obnovi po ujmi, je visoka rast dobička bank v tem letu in delno že tudi lani.