Ali mi delodajalec lahko prepove dopust?

Foto: Shutterstock

Dopust je ena od osnovnih pravic zaposlenega, osnova za zagotavljanje dobrega počutja delavcev, čas za počitek, regeneracijo, osebni razvoj in preživljanje časa z družino in prijatelji. Pri načinu izrabe dopusta sta tako delavec kot delodajalec dolžna na eni strani upoštevati potrebe delavca in na drugi strani potrebe delodajalca oziroma delovnega procesa.

Kje in kako je opredeljena pravica do letnega dopusta?

Pravica do letnega dopusta je urejena v zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) od 159. do 164. člena. Pravico do letnega dopusta pridobi delavec s sklenitvijo delovnega razmerja v višini, ki je odvisna od delodajalca, njegovih internih aktov ter kolektivnih pogodb.

Skladno s členom 160. ZDR-1 je delodajalec dolžan do 31. marca delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Tega je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Porablja se ga ob upoštevanju potreb delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter ob upoštevanju njegove družinske obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izkoristiti najmanj en teden dopusta v času šolskih počitnic. Delavec ima pravico izkoristiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni prej. Delodajalec lahko delavcu odreče koriščenje letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Delodajalec nima pravice, da bi enostransko odrejal izrabo letnega dopusta

Iz napisanega izhaja, da zakon delodajalcu ne daje pravice, da bi delavcu enostransko odrejal izrabo letnega dopusta. Delodajalec je obvezan, da organizira delovni proces, sestavni del česar je tudi odločanje o letnem dopustu. S pravočasnim načrtovanjem letnega dopusta se namreč lažje organizira delovni proces. Delodajalec je pri izrabi letnega dopusta vezan tako na delovni proces kot na potrebe počitka, rekreacije in delavčevih družinskih obveznosti. Prav tako mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta. Navedeno pa omejuje delodajalčevo pristojnost v zvezi z organiziranjem delovnega časa in letnega dopusta zaposlenih.

Delodajalec torej lahko zavrne izrabo koriščenja letnega dopusta samo iz utemeljenih razlogov, to pa je največkrat, da bo izostanek delavca resneje ogrozil delovni proces.

Če delodajalec delavcu ne odobri izrabe letnega dopusta, lahko delavec zahteva pojasnilo utemeljenosti razlogov, zakaj se je delodajalec tako odločil. Če delodajalec zavrnitve ne utemelji, ima delavec pravico, da pisno pozove delodajalca, da to kršitev odpravi oziroma da izpolni svoje obveznosti. Naloga delodajalca je, da delo organizira tako, da lahko delavec uresničuje svoje pravice iz delovnega razmerja.

Delavec namreč nima svobode pri izbiri, kdaj bo koristil dopust, razen v primeru drugega in tretjega odstavka 163. člena ZDR-1; delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo; starši šoloobveznih otrok imajo v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR-1 pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Pa še v teh primerih lahko delodajalec odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Delodajalec mora sicer organizirati delovni proces tako, da delavcu v tekočem letu omogoči izrabo letnega dopusta, pri čemer pa mora pri izrabi letnega dopusta delavca upoštevati tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti (1. odstavek 163. člena ZDR-1).

Foto: Shutterstock

Primer, ko delodajalec delavcu neutemeljeno odreče koriščenje dopusta

Če bi delodajalec delavcu neutemeljeno odrekel koriščenje dopusta, bi delavec moral delodajalca pozvati na obrazložitev, zakaj bi njegova odsotnost resneje ogrozila delovni proces, oziroma ga pozvati k odpravi kršitve – neodobritvi letnega dopusta.

Takšna storitev je po odvetniški tarifi ovrednotena na 250 točk, kar skupaj z DDV in dvoodstotnimi materialnimi stroški znaša 186 evrov. 

Če bi bil odrek koriščenja letnega dopusta neutemeljen, bi delavec moral sprožiti sodni postopek, v katerem bi uveljavljal nezakonitost/neutemeljenost sklepa delodajalca. Tak postopek pa bi delavca lahko stal okoli 1.400 evrov (upoštevana tožba 300 OT, 2x PV 300 OT in dva naroka 300 OT ter morebiten izvedenec 800 evrov).

Ob pravdanju na sodišču hitro spoznamo, da so stroški pravne pomoči zelo visoki

Ob pravdanju na sodišču v iskanju pravice praviloma spoznamo, da so stroški pravne pomoči zelo visoki. Visoke cene odvetniških storitev in preteči visoki sodni stroški so lahko ovira, zaradi katere večkrat opustimo misel na sodno pot pri reševanju zlorab delodajalca, zahtevanju odškodnin, zapletenih medsosedskih odnosov in številnih drugih področjih. Nekateri odvetniki zaračunajo že prvi razgovor, med zastopanjem pišejo dopise, svetujejo, vlagajo tožbe, sestankujejo in hodijo na obravnave. V vsakem primeru pa velja: stroški, ki bi jih odšteli za tarife sodnih postopkov oz. odvetnika, so v primerjavi z zavarovanjem pravne zaščite znatno višji.

Ker si marsikdo ne zmore privoščiti visokih stroškov pri iskanju pravice, se številni odpovejo svojim pravicam. Obstaja boljša rešitev? Gotovo.

Tematika, o kateri se govori (pre)malo

Pravne zaščite praviloma ne potrebujemo – razen takrat, ko jo. Če ne že prej, takrat spoznamo, da si odvetniških in drugih sodnih stroškov ne moremo privoščiti vsi. Dobro je, če na potencialne situacije pomislimo že vnaprej. S sklenitvijo zavarovanja pravne zaščite boste poskrbeli za svojo pravno (in finančno) varnost.

Zavarovanje pravne zaščite praviloma sodi med tematike, o katerih se premalo govori, in med vsebine, ki so mnogim neznane. A situacij, ko bi potrebovali odvetnika ali različne oblike pravne pomoči in zaščite, je veliko in so razširjene na vsa področja našega življenja in vsakdana – družino, promet, nepremičnine in službo.

Ste kdaj pomislili na situacije, ko bi potrebovali odvetnika in pravno pomoč na delovnem mestu? Lahko se zgodi, da vas delodajalec neupravičeno odpusti, vam zniža plačo ali je sploh ne izplača, ne izplača regresa, vam ne plačuje prispevkov, nad vami izvaja mobing ali krši vaše pravice glede izrabe letnega dopusta. Zakaj ne bi svojih pravic tudi vi zavarovali?

Vaše prednosti z zavarovanjem pravne zaščite

ARAG je v Sloveniji prisoten od leta 2004 in ima danes široko mrežo odličnih odvetnikov, zavarovalcem pa omogočajo uresničitev največje pravne varnosti.

In kakšne so prednosti zavarovanja pravne zaščite? Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG boste pridobili možnost nasveta odvetnika enkrat mesečno. Plačali boste minimalno mesečno premijo za vse družinske člane in se tako izognili visokim sodnim in odvetniškim stroškom. Imeli boste krite tudi stroške nasprotne strani, če na sodišču izgubite. Zavarovanje lahko uporabite tako v Sloveniji kot tudi v Evropi.

Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG obenem pridobite dostop do spletnega nabora dokumentov. V primeru spora vam priporočijo odvetnika, lahko pa v dogovoru z njimi izberete tudi svojega.

Osebno, kot je osebno vaše življenje

Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje. Zato si lahko izberete tako zavarovanje, kot vam ustreza.

Paket Varnost je osnovni del zavarovanja pravne zaščite in je vedno vključen. Pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja. K paketu Varnost lahko poleg že omenjenega paketa Služba dodate naslednja področja:

Družina

Spori glede skrbništva, stikov in preživnine so lahko izjemno stresni. Zagotovite si, da bodo vsaj odvetniški in sodni stroški za vas skrb manj.

Nepremičnine

Lahko se zgodi, da boste imeli spor s sosedi (glede služnosti, hrupa itd.), da vam bo najemodajalec neupravičeno zvišal najemnino ali odpovedal najemno pogodbo. Ne dopustite, da bi takrat morali plačati visoke odvetniške in sodne stroške.

Promet

Pomislite na situacije, ko bi potrebovali pravno zaščito v prometu. Zelo verjetno je, da boste po prometni nesreči zahtevali odškodnino, imeli spor z zavarovalnico, dobili kazen za prehitro vožnjo ali pa boste zaradi povzročitve hujše prometne nesreče kazensko ovadeni.

PRIDOBITE VEČ INFORMACIJ