Vsi ga poznajo, koliko pa jih ve, kako in zakaj nastane?

Najpreprostejša razlaga vetra, kar jih boste kdajkoli slišali

Topel zrak je redkejši in zato lažji. Ko se zračni žep segreje, se zato dvigne nad okoliški zrak. Njegovo mesto ne ostane prazno, tja gre gostejši hladnejši zrak. To naglico hladnega zraka, da bi čim hitreje zapolnil nastalo vrzel, občutimo kot veter.

Veter poglobljeno - Sonce in ovce

Sonce ves čas segreva Zemljo, a tega ne počne enakomerno. Nekateri deli Zemlje se zato segrejejo bolj kot drugi, ker zaradi tega ali onega razloga absorbirajo več sončne svetlobe. S tem, ko površje oddaja toplotno energijo, se segreva tudi zrak nad površjem.

Zrak je plin. Kaj se zgodi, ko se plin segreje? Njegova prostornina se poveča, ker se zaradi energije, pridobljene s toploto, poveča razdalja med molekulami plina. To ste zagotovo že kdaj slišali pri vremenu ob večernih poročilih, le z drugimi besedami - temu se v meteorološkem žargonu reče "območje nizkega zračnega pritiska" (ali zračnega tlaka).

Vse, kar nas obdaja, je sestavljeno iz atomov in molekul, ki se ves čas premikajo. Ko prejmejo energijo, se segrejejo, na primer, se premikajo oziroma vibrirajo hitreje, zaradi česar se razdalja med njimi poveča.

Zdaj imamo torej topel zračni žep, v katerem so molekule zraka daleč narazen, sredi morja hladnejšega zraka, v katerem so molekule tesno skupaj (v območju visokega zračnega pritiska, bi lahko dejali). Kaj se bo zgodilo?

Predstavljajmo si ogrado za domače živali, v njej so ovce. Ograda je z ograjo razdeljena na dva enaka dela. V prvem delu je 100 ovc, imajo zelo veliko prostora. V drugem delu jih je 1.000, gneča je nepopisna. Ovce so dobesedno pritisnjene ob ograjo.



Kaj bi se zgodilo, če bi ograjo nenadoma odstranili? Ovce iz drugega dela se ne bi več tiščale skupaj, temveč bi se začele pomikati na drugo stran ograde. Sčasoma bi bila gostota ovc v ogradi na površinsko enoto v povprečju približno enaka.

Podobno se dogaja z molekulami zraka. Težijo namreč k temu, da bi se z območij visokega tlaka, kjer je gostota molekul zelo velika, premaknile na območja nizkega zračnega tlaka. To premikanje zraka pa poznamo kot veter.

Popreproščeno bi lahko dejali tudi, da je povzročitelj vetra razlika v zračnem tlaku.

Zakaj veter ne piha samo s severa in juga

Sonce najbolj segreva območja na Zemlji, ki so bližje ekvatorju, zato je zrak tam najbolj topel. Tja se zliva in s tem veter ustvarja hladnejši zrak s severnega in južnega pola. A če bi bil to edini dejavnik, ki bi povzročal veter, bi ta ves čas pihal samo s severa ali juga.

To bi se na primer zgodilo na planetu, ki se ne vrti okrog lastne osi, kar pa ne velja za Zemljo. Vrtenje našega planeta ustvarja rotacijske sile, ki pomembno vplivajo na smer vetra.

Na večjem delu severne Zemljine poloble, približno med 35. in 65. stopinjami zemljepisne širine, veter zato zvečine piha iz zahoda proti vzhodu. Na južni polobli na podobni zemljepisni širini pa veter piha v drugo smer.

Če bi se Zemlja nehala vrtela okrog svoje osi, ne bi več prihajalo do nastajanja tropskih orkanov. Ti bi sicer postali naša najmanjša težava. Zakaj, preberite v spodnjem prispevku.

Kaj, če bi se Zemlja prenehala vrteti okrog svoje osi?

Zakaj veter piha z morja in ne proti morju?

Zato, ker se zrak nad kopnim segreje hitreje kot zrak nad gladino morja, zato tudi hitreje postane redkejši in se dvigne. Ob obali podnevi zato pogosto piha z morja, obratno pa se dogaja ponoči, ko je morje toplejše od kopnega. Takrat veter piha z obale proti morju.

Vas zanima znanost? Preberite tudi:

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno

Fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili

Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?

Zanimivosti o Zemlji, ki jih morda niste vedeli #fotozgodba