Metka Prezelj

Četrtek,
22. 9. 2016,
17.59

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,80

1

Natisni članek

Natisni članek

brezposelnost mladi Katja Plazar Andrej Mohorčič Zavod za zaposlovanje

Četrtek, 22. 9. 2016, 17.59

7 let, 1 mesec

To so tri področja, kjer je največ možnosti za zaposlitev

Metka Prezelj

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,80

1

zaposlitev zavod za zaposlovanje delo | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

"Najprej bom poskusil najti zaposlitev na svojem področju, to je v matematiki, računalništvu, morda programiranju. Če to ne bo šlo, si bom našel kratkoročno rešitev, lahko tudi v proizvodnji," pravi Sandi, mladi diplomant, ki si tako kot številni njegovi vrstniki želi čim prej stopiti na trg dela. Za tiste, ki jih trg najbolj potrebuje, namerava država v prihodnje nameniti 200 milijonov evrov.

Na 75 lokacijah po Sloveniji danes poteka dan odprtih vrat zavoda za zaposlovanje. Število aktualnih potreb po delavcih na zavodu za zaposlovanje se povečuje in je na današnji dan doseglo rekordnih 2.330. Delodajalci iščejo kandidate na vseh področjih, največ pa jih je v gradbeništvu, kjer domače delovne sile ni, ter v strojništvu in zdravstvu, je povedala generalna direktorica zavoda Mavricija Batič.

Med tistimi, ki se obračajo na zavod, so tudi prvi iskalci zaposlitve. Eden takšnih je Kranjčan Sandi, diplomant fakultete za matematiko in fiziko, ki smo ga srečali pred zavodom za zaposlovanje na Parmovi v Ljubljani. Je eden tistih študentov, ki so morali letos končati študij po starem programu. Star je trideset let in na zavod je prišel na svoj prvi razgovor.

"Lahko se zaposlim kot profesor matematike, računalništva, morda kot programer. Ne bi rad šel za osem ur nekam programirat, ker sem to že počel in vem, da je to psihično prenaporno. Veliko raje delam z ljudmi. V tem trenutku mi je pomembno, da nekaj dobim, niti ni toliko pomembno, kaj," je povedal naš sogovornik.

Kakšne so razlike med mladimi in starejšimi oziroma dolgotrajno brezposelnimi?

200 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja

Na zavodu bodo za kadre, ki jih trg najbolj potrebuje, oblikovali posebne programe in zanje porabili del sredstev od skupno 200 milijonov evrov, ki jih bo država v prihodnjih dveh letih namenila za aktivno politiko zaposlovanja. Za primerjavo, kako so se povečala za spodbujanje zaposlovanja, je državni sekretar ministrstva za delo Peter Pogačar navedel, da je bilo v letu 2014 teh sredstev le okoli 50 tisoč evrov.

Stopnja registrirane brezposelnosti pri nas se zmanjšuje. Julija lani je bila 12-odstotna, julija letos nižja, 10,8-odstotna.

Zaposlovanje brezposelnih je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za šest odstotkov. Med dolgotrajno brezposelnimi se jih je zaposlilo 14 odstotkov več kot lani, med starejšimi od 50 let pa se jih je zaposlilo 18 odstotkov več kot lani. Letos se je zaposlila tudi petina več invalidov kot lani, kar na zavodu pripisujejo aktivnostim, ki so jih izvajali na tem področju.

O pomanjkanju motivacije je težko govoriti na splošno, vsak posameznik je zgodba zase, pravita Andrej Mohorčič in Katja Plazar iz ljubljanskega kariernega centra.  | Foto: Metka Prezelj O pomanjkanju motivacije je težko govoriti na splošno, vsak posameznik je zgodba zase, pravita Andrej Mohorčič in Katja Plazar iz ljubljanskega kariernega centra. Foto: Metka Prezelj Brezposelnost v Sloveniji se zmanjšuje, a zaposlovanje mladih, starejših in invalidov ostaja pereč problem, opozarjajo na zavodu za zaposlovanje. Tudi ni res, da katera skupina ni dovolj motivirana, temveč je vsak posameznik zgodba zase, pravita svetovalca v ljubljanskem kariernem centru Andrej Mohorčič in Katja Plazar, ki delata z mladimi in dolgotrajno brezposelnimi.
 

Mlade najbolj izkoriščajo v gostinstvu, opaža svetovalka Katja Plazar

Sandi se bo osredotočil na iskanje dela v svoji stroki, če ne bo uspešen, je pripravljen sprejeti tudi drugo delo: "Najprej bom vsekakor poskusil najti zaposlitev na svojem področju. Če to ne bo šlo, si bom v skrajni sili našel kratkoročno rešitev, lahko tudi v proizvodnji, nato pa bom od tam iskal naprej. Prej sem delal tudi že kot programer, poštar, skupno imam morda okoli devet mesecev izkušenj."

Kranjčan je prepričan, da v Kranju zaposlitve ne bo našel. Raje jo išče v Ljubljani. To dobro pozna, zaradi študija, ki ga je opravljal tukaj, pa je je tudi vajen, dodaja.