Ana Rupar

Četrtek,
20. 8. 2015,
14.08

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Zavod za zaposlovanje ZRSZ

Četrtek, 20. 8. 2015, 14.08

3 leta, 6 mesecev

Ste predolgo brez zaposlitve? Kako se ponovno vključiti na trg dela?

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Dolgotrajna brezposelnost lahko na človeku pusti težke psihične posledice, od pomanjkanja samozavesti do depresije. Da bi se temu uprli, je ključno ostati (delovno) aktiven.

Potem ko se je položaj brezposelnosti med mladimi, vsaj glede na uradne statistike Zavoda za zaposlovanje, nekoliko izboljšal, so najbolj kritična skupina brezposelnih zdaj dolgotrajni iskalci zaposlitve.

Delež dolgotrajno brezposelnih – to je tistih, ki so na zavodu prijavljeni eno leto ali več – se je v zadnjem letu povečal za tri odstotne točke in pol in je zdaj na najvišji ravni v zadnjih desetih letih.

"To je nekako razumljivo. Ko se zaposlovanje začne oživljati, ni več množičnega odpuščanja in se zmanjšajo prilivi v brezposelnost. Med brezposelnimi ostajajo težje zaposljive osebe, kot so starejši, invalidi, neustrezno izobraženi, ki so za delodajalce manj zanimivi, in zato prehajajo v dolgotrajno brezposelnost," so zapisali za zavodu.

Več kot polovica brezposelnih na zavodu več kot eno leto Julija je bilo dolgotrajno brezposelnih skoraj 59.500, kar je 54,3 odstotka vseh brezposelnih oseb.

Dobra polovica (51,2 odstotka) dolgotrajno brezposelnih je žensk, glede na starostno skupino pa je med dolgotrajno brezposelnimi največ starejših od 50 let (42 odstotkov). Glede na izobrazbo prevladujejo iskalci zaposlitve z od prve do četrte stopnje izobrazbe.

Koliko dolgotrajno brezposelnih sčasoma dobi delo? V letošnjih prvih sedmih mesecih se jih je zaposlilo nekaj manj kot 10.500, kar je skoraj 23 odstotkov vseh zaposlitev brezposelnih oseb. Delež zaposlitev dolgotrajno brezposelnih je bil sicer najvišji lani, ko so ti predstavljali četrtino vseh zaposlitev, v letih pred tem pa se je ta delež gibal pri eni petini. Delež zaposlitev dolgotrajno brezposelnih se povečuje, ker se povečuje delež vseh zaposlitev, pojasnjujejo na zavodu.

Nasvet svetovalke: Ostanite aktivni Največ možnosti, da se ponovno vključijo na trg dela, imajo tisti, ki kljub brezposelnosti ostanejo aktivni, poudarja svetovalka z Zavoda za zaposlovanje Barbara Eršte Jurkovič.

Vsem brezposelnim zato svetuje, da ostanejo v stiku z Zavodom za zaposlovanje in se vključujejo v aktivnosti, ki jih ta ponuja. Brezposelna oseba ima, ko se prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve, dolžnost, da se javlja na razgovore k svetovalcu in se odziva na napotnice z obvestilom o prostem delovnem mestu.

Druge dejavnosti so neobvezne, zato jih brezposelne osebe, po navedbah Eršte Jurkovičeve, pogosto zavračajo. "Marsikomu se delavnice zdijo nesmiselne in če se jim priključijo, to pogosto storijo z odporom, a se na koncu strinjajo, da so bile za njih koristne."

Kot pravi, dolgotrajno brezposelni pogosto obupajo in opustijo aktivno iskanje dela in pošiljanje prošenj. Prav takšnim ljudem pa je treba pomagati, da se premaknejo z mrtve točke.

Pomoč, namenjena dolgotrajno brezposelnim Kako pomagati osebi, ki zaposlitev išče že eno leto ali več, je na eni strani odvisno od posameznika na drugi strani pa od tega, v katero skupino ljudi spada, pravi Eršte Jurkovičeva. Nekatere skupine potrebujejo več aktivnosti vzdrževanja motivacije, na splošno pa jim na zavodu svetujejo naslednje:

Mlade, ki še niso bili zaposleni, svetovalci na zavodu spodbujajo, naj se vključijo v startup podjetja in razvijajo svoje ideje, s katerimi si lahko sami ustvarijo delovno mesto, lahko se vključijo tudi v prostovoljstvo, kjer si lahko pridobijo zelo kakovostne in prepotrebne delovne izkušnje.

Tako njim kot starejšim so na voljo javna dela, prek katerih ohranijo delovno aktivnost in hkrati izkoristijo priložnost, da se naučijo novih spretnosti in znanj, ki jih lahko prenašajo na nova delovna mesta.

Iskalci zaposlitve z invalidskim statusom se med drugim lahko vključijo v zaposlitveno rehabilitacijo.

Vsem svetujejo, naj se vključijo v delavnice, prek katerih si lahko določijo nove zaposlitvene cilje in izzive ter spoznajo drugačen način iskanja dela in pošiljanja prošenj.

Vsem, ki v svojem poklicu ne morejo najti dela, svetujejo tudi, da se vključijo v usposabljanja in izobraževanja, s pomočjo katerih pridobijo (novo) izobrazbo, znanja in veščine. Hkrati lahko pridobijo tudi praktične delovne izkušnje, s katerimi lahko pritegnejo pozornost delodajalca. To je pomembno predvsem za tiste, ki so izšolani za poklic, ki je s trga dela izginil.