Sreda, 5. 4. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Leta 2017 smo. Ni zadnji čas, da opravimo s "sužnjelastniškimi" razmerji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
32
Na tožilstvu se obrača več kot osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev, policija je lani podala več kot tri tisoč novih. Nekateri delavci v Sloveniji so podvrženi "malodane sužnjelastniškim razmerjem", pravi prihodnji prvi tožilec v državi Drago Šketa. Inšpektorji pa, da so primeri vse bolj zapleteni.
Zanimalo nas je:
- kako kršitve delodajalcev nadzirata inšpektorat za delo in Furs,
Vplivanje državnih organov na Furs pri izterjavi posameznih davčnih dolžnikov ni primerno, opozarja nekdanji prvi dacar Ivan Simič.
Odgovor na naslovno vprašanje bi morali iskati predvsem pri delodajalcih, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje ter s tem mečejo slabo luč na preostale delodajalce. A ključen za to, da se kršitve omejijo, je učinkovit in brezkompromisen nadzor, pri katerem pa v Sloveniji tudi leta 2017 dobro povezani še vedno lahko zaobidejo zakone.
Tak primer je Litostroj jeklo, podjetje v državni lasti, ki 200 delavcem dve leti ne plačuje prispevkov in je od leta 2013 nakopičilo za sedem milijonov evrov neplačanih davčnih obveznosti. Po neuspeli dokapitalizaciji je podjetje zdaj že drugič v prisilni poravnavi, v primeru uspeha bo velik del obveznosti, nastalih pred prisilno poravnavo, odpisan. Omenimo še, da podjetje kljub spornim preteklim poslovnim odločitvam še vedno vodi Miroslav Gnamuš, ki za svoje težave krivi prav državne lastnike in Furs.
Furs je sicer vlagal izvršbe in pred časom tudi že zahteval stečaj podjetja, a naj bi ga po poročanju Financ umaknil na prošnjo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je takrat imela kandidata za nakup podjetja (pozneje se za to ni odločil). "Tako vplivanje na Furs ni primerno," meni nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič, ki je mnenja, da bi morala DUTB zdaj pokriti davčni dolg Litostroja jekla. "To je vsekakor diskriminatorno do drugih davkoplačevalcev, kajti tudi oni imajo svoje kupce, družine, zaposlene, finančne težave," meni.
Preberite še:
Miroslav Gnamuš iz bančnih nebes v pekel: pa so res vsega krive banke?
To so najnevarnejši poklici v Sloveniji
Slovenija – dežela samostojnih podjetnikov
"Kriminal je kot plevel: ko enega uničiš, na istem mestu zrastejo trije"
Inšpektorji lani manj na terenu
Prvi naslov, na katerega se ponavadi obrnejo delavci, ki se počutijo šikanirane ali ogoljufane, so inšpektorati. Tam pa podatki na prvi pogled kažejo na zmanjšanje števila nadzorov.
- Inšpektorat za delo, ki na področju delovnih razmerij nadzoruje spoštovanje delovne zakonodaje (preverja različne elemente, na primer obliko delovnega razmerja, plačo, dopust, nadure in tako dalje), je lani opravil 7.754 nadzorov s področja delovnih razmerij, leto prej pa 8.539.
- Finančna uprava Republike Slovenije (Furs), ki bedi nad plačevanjem prispevkov, od leta 2014 pa tudi nad delom na črno, je lani opravila 2.355 nadzorov dela na črno, leto prej pa 2.813. Na področju plačevanja prispevkov so leta 2015 inšpektorji potrkali na 1.354 vrat, lani na 1.215.
Zapleteni nadzori in ovire pri delodajalcih
Zmanjšanje števila opravljenih inšpekcijskih nadzorov je predvsem posledica vse bolj zahtevnih nadzorov, pravijo na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Nataša Trček.
Na inšpektoratu za delo zmanjšanje razlagajo z naslednjimi pojasnili.
- Nadzori postajajo vse bolj zapleteni: "Preprostih" inšpekcijskih nadzorov pravzaprav ni več, pravijo. "V vsakem nadzoru, ki izhaja iz prijave ali usmerjene akcije, inšpektorji nadzorujejo specifične zahteve, ki od njih zahtevajo poglobljena znanja in veliko izkušenj, za ugotovitev resničnega stanja pa je treba preveriti delovanje delodajalca v daljšem časovnem obdobju."
- Delodajalci ovirajo delo inšpektorjev: dogaja se, da ne omogočijo nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora, ne posredujejo zahtevane dokumentacije ali pojasnil, ne spoštujejo z odločbo odrejenih ukrepov inšpektorja.
- Podjetij je vse več, število inšpektorjev pa temu ne sledi: konec lanskega leta so imeli skupaj 42 inšpektorjev za področje delovnih razmerij, kar je eden manj kot leta 2008. Medtem se je od leta 2008 število podjetij v državi povečalo za petino (s 171 tisoč na 206 tisoč), število ugotovljenih kršitev na tem področju pa se je podvojilo.
Kljub manjšemu številu nadzorov so lani beležili 14-odstotno povečanje ugotovljenih kršitev (z 10.358 na 11.788). Še vedno največ kršitev, približno polovico, je zaradi neplačila za delo. Lani so še po približno dva tisoč kršitev ugotovili pri pogodbah za delo in vodenju delovnih evidenc.
Preberite še:
Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV
Hrvaški Dalekovod na črni listi, Eles pa mu daje posel
Davčne blagajne omogočajo bolj ciljani nadzor
Na Fursu, ki ga vodi Jana Ahčin, pravijo, da jim vse boljše informacijske baze, pritok podatkov so okrepile predvsem davčne blagajne, omogočajo lažjo identifikacijo kršiteljev.
Tudi na Fursu pravijo, da je številka o zmanjšanem številu nadzorov varljiva. Kot pravijo, jim je lanska uvedba davčnih blagajn omogočila, da so analizirali tveganja in tako inšpektorje prerazporejali na področja, kjer so ocenjena tveganja večja.
"Ne glede na število opravljenih nadzorov pa podatki o dodatno ugotovljenih obveznostih na področju prispevkov za socialno varnost in na področju nadzora dela in zaposlovanja na črno kažejo na povečano učinkovitost, saj so bili realizirani v višjih zneskih kot leta poprej," pravijo.
Tako so na področju plačevanja prispevkov ugotovili za 16,1 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, kar je za skoraj tretjino več kot leto pred tem (12,5 milijona evrov).
Simič meni, da so izvedeni ukrepi Fursa na tem področju ustrezni, a da se Furs sam ne more ustrezno bojevati zoper nepravilnosti. Predvsem na področju sive ekonomije, torej zaposlovanja na črno, bi bilo po njegovem mnenju treba bolj ozaveščati davkoplačevalce.
Organi pregona letno vlagajo na tisoče ovadb
Kršenje pravic delavcev pa je v Sloveniji tudi kaznivo dejanje, ki je v krizi močno poskočilo. "Tožilci se ukvarjajo s sistemskimi kršitvami, ki so unikum naše družbe. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti. Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem," je v intervjuju za Siol.net dejal Drago Šketa, ki bo maja zamenjal Zvonka Fišerja na mestu generalnega državnega tožilca.
Policija je lani podala prek tri tisoč novih ovadb, približno četrtino več kot leto pred tem. "V letu 2016 se je število tovrstnih kaznivih dejanj ponovno povečalo z 2.522 v letu 2015 na 3.151. Povečanje je posledica uspešno izvedenega predkazenskega postopka v več povezanih gospodarskih družbah na območju Policijske uprave Novo mesto," nam je pojasnil tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija.
Klemenčič za ostrejšo in bolj jasno zakonodajo
Trenutna zakonodaja na področju kršitev pravic delavcev je glede na obseg in pogostost kršitev premila, menijo na ministrstvu za pravosodje Gorana Klemenčiča.
Ministrstvo za pravosodje Gorana Klemenčiča zdaj ugotavlja, da je glede na obseg in pogostost kršitev trenutna zakonodaja premila. Pravkar je bil tako na vladi potrjen predlog novele kazenskega zakonika, ki spreminja vsebino dveh členov kazenskega zakonika o kršitvah pravic delavcev (vsebina členov in predlaganih sprememb v spodnjem okvirju).
Med drugim želi ministrstvo iz členov črtati besedo 'zavestno', kar bi pomenilo, da bi za obsodbo zadostoval eventualni naklep, torej da se je storilec zavedal, kakšne so lahko posledice njegovega ravnanja, pa je to kljub temu storil.
Spremembo je podprla varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki meni, da bi pripomogla k učinkovitejšemu nadzoru nad kršitvami pravic delavcev. Na vrhovnem tožilstvu, ki ga vodi Zvonko Fišer, pa so podvomili o predlogu, saj po njihovem mnenju "ne določa dovolj jasno, s kakšno obliko krivde se lahko stori kaznivo dejanje oziroma ali bo sploh mogoče, da delodajalec ne bi plačeval prispevkov brez lastne krivde". Menijo, da bi sprememba, ki jo uvaja Klemenčič, preveč udarila delodajalce in povečala brezposelnost. A na ministrstvu jim odgovarjajo, da bo za dokazovanje krivde še vedno treba dokazovati tudi naklep delodajalca, torej da ne bo kaznovan vsak delodajalec, ki ne bi plačeval prispevkov.
Ministrstvo meni tudi, da v trenutno predpisanih kaznih ni dovolj upoštevana sorazmernost, saj "je na primer storilec, ki je kaznivo dejanje storil zoper veliko število delavcev, kaznovan pravzaprav enako kot tisti, ki je dejanje storil proti trem delavcem". Kot navaja predlog, pa je s tožilstev prišlo tudi opozorilo o neenotni sodni praksi, saj "nekatera sodišča sodijo, da je z dejanjem enega osumljenca podanih toliko kaznivih dejanj, kolikor je oškodovancev, druga pa, da dejanja enega osumljenca pomenijo eno kaznivo dejanje".
Spremembe, ki jih predlaga Klemenčič
OBSTOJEČA ZAKONODAJA
196. člen: Kršitev temeljnih pravic delavcev
(1) Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.
Ministrstvo predlaga:
- Da se iz prvega odstavka črta beseda "zavestno" ter da se doda, da je kaznivo dejanje po prvem odstavku mogoče storiti s prikrajšanjem enega ali več oškodovancev ali omejitvijo njegovih oziroma njihovih pravic.
- Da se prvi in drugi odstavek združita, denarna kazen ali zapor do enega leta pa je nadomeščen s kaznijo zapora do treh let, saj je po mnenju ministrstva trenutna kazen glede na pogostnost in obseg kršitev prenizka.
- Da se doda nov drugi odstavek, v katerem se določi, da je kazen za primer, če so kršene pravice iz prvega odstavka najmanj 20 delavcem ali če so enemu ali več delavcem kršene pravice v obdobju, daljšem od dveh let, zapor do petih let.
- Da se zakon v tretjem odstavku sklicuje na kazen iz prvega odstavka, torej bo za dejanja, določena v tretjem odstavku, še naprej veljala denarna kazen ali zapor do treh let.
202. člen: Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zavarovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Ministrstvo predlaga:
- da se črta beseda "zavestno".
Nemška ureditev še strožja
V Nemčiji delodajalcem, ki ne poravnavajo davkov in dajatev za delavce, grozi tudi do deset let zapora.
V Nemčiji je zakonodaja na tem področju precej bolj ostra, pravosodno ministrstvo navaja v predlogu sprememb kazenskega zakonika. Delodajalcu, ki v ustreznem roku delavcu ne plača prispevkov, ne glede na to, ali so bile plače izplačane ali ne, grozi pet let zapora ali denarna kazen.
Enako kaznujejo delodajalca, ki da pristojnemu organu napačne ali nepopolne podatke, pomembne za socialno zavarovanje, ali pa podatkov sploh ne da, ali delodajalca, ki v imenu delavca ne plačuje kakšnih drugih dajatev oziroma prispevkov, ki bi jih moral, in delavca o tem pravočasno ne obvesti.
Za posebej hude primere je predpisana kazen od šestih mesecev do desetih let zapora. Gre za primere, če delodajalec:
- zadržuje večje vsote prispevkov,
- ponareja dokumentacijo in tako kontinuirano zadržuje prispevke,
- sodeluje z uradno osebo, ki zlorablja svoja pooblastila ali položaj.
32