Kako si s tarnanjem uničujemo kariero

"Moja plača je res slaba." "Tisti sodelavec nič ne dela." "Ta program, ki ga moramo uporabljati, je brezupen." "Šef nas ves čas priganja." So vam takšni in drugačni stavki kaj znani? Polnijo tudi vaš besednjak na delovnem mestu?

Pritoževanje je med sodelavci zelo pogosta dejavnost, pogosto ljudi zbližuje in jim kratkoročno da občutek zadovoljstva, saj si s tem, ko na glas izrazijo, kar jih moti, olajšajo dušo. A pozitiven učinek je le kratkoročen, medtem ko ima dolgoročno lahko precej nehvaležne posledice.

Tarnanje ubija motivacijo "Pritoževanje ima na naše življenje in kariero ogromen učinek. Naše življenje se razvija v smeri, o čemer razmišljamo in govorimo. Če torej večji del dneva pozornost namenimo stvarem, ki ne delujejo, se te samo še kopičijo," za ameriški medij Time razlaga poslovni trener Rick Tamlyn. S tarnanjem sami sebi ustvarjamo pogoje, da se nam ne bo zgodilo nič dobrega, če se nam že bo, pa tega niti opazili ne bomo. Ljudje zaradi tega postajajo zagrenjeni in hkrati tudi vedno manj motivirani. Motivacija namreč izhaja iz misli in pogovorov o tem, kaj si želimo ustvariti, pravi Tamlyn.

Na to opozarja tudi psihologinja iz podjetja Profiles International Lara Delić, ki pravi, da z osredotočanjem na negativne stvari v sebi ubijamo motivacijo ter s tem pozabimo na pozitivne stvari, ki nam dajejo zagon in željo po boljšem.

Slaba volja je nalezljiva in le redko spodbuja delovni uspeh Delićeva dodaja, da je slaba volja in negativno razmišljanje vedno nalezljivo, zato se sodelavci s tem hitro okužijo. "Neka raziskava je pokazala, da 'šimfanje' sodelavce povezuje in do neke mere celo ustvarja pozitivno klimo, zato nekateri delodajalci do neke mere tolerirajo takšne pogovore na delovnem mestu, saj to delavce sprosti in jih poveže."

Le redkokdaj pa to spodbuja produktivnost. Za pozitivno se je to izkazalo v klicnih centrih, kjer so delavci med seboj kritizirali stranke, so bili zaradi teh pogovorov delovni uspehi boljši, navaja Delićeva.

Tanka meja med zdravim in obremenjujočim tarnanjem Vseeno psihologinja tarnanja ne priporoča, saj je meja med zdravim pritoževanjem, s katerim si lajšamo dušo, in negativizmom, ki nas obremenjuje, zelo tanka.

"To lahko pripelje tako daleč, da se osredotočimo le na tri gnila jabolka, ne vidimo pa cele košare zdravih ali celo tistih, ki še dozorevajo, in potem še ta zgnijejo."

Pri Slovencih je naučena nemoč še kako prisotna. "Že po naravi nismo neki pravi borci in prehitro obupamo in vržemo puško v koruzo. Če bi imeli že v osnovi pozitivna pričakovanja, bi si lažje ustvarili pozitivno prihodnost," svetuje psihologinja.

Kako premagati samega sebe in okolico Dejstvo pa je, da se je iz te cone ugodja pritoževanja dokaj težko izviti, sploh če je okolica na naši strani. Poslovni trener Tamlyn svetuje, da si dnevno naredimo seznam stvari, o katerih razmišljamo in govorimo in bomo hitro ugotovili, da je tarnanje naša navada. A bolj ko bomo razmišljali o tem, da s tem bolj ko drugim škodujemo sami sebi, bolj se bomo trudili negativne misli nadomestiti s pozitivnimi in razmišljali o tem, česar si želimo.

In kako premagati okolico? "Svetujem lahko le to, česar se držim tudi sama – s pozitivnim zgledom in nenehnim opozarjanjem na lepe in prijetne stvari spodbujam tako sodelavce kot prijatelje in družino. In mislim, da se učinek pozna," pravi psihologinja.