Torek,
20. 5. 2014,
20.04

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

evropske volitve evropske volitve

Torek, 20. 5. 2014, 20.04

8 let, 7 mesecev

Kandidati za evroposlance: Za krizo smo krivi predvsem sami

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nosilci list za evropske volitve so se strinjali, da sta v krizi tako Evropska unija kot Slovenija, za stanje v Sloveniji pa smo si krivi predvsem sami.

Na vprašanje, ali je v krizi Evropa ali Slovenija, je Lojze Peterle, ki zastopa združeni SLS in NSi, v soočenju na Planet TV povedal, da so v krizi predvsem države, ki niso spoštovale skupnih pravil igre, svetovna finančna kriza pa je razkrila njihove notranje razloge za krizo. Tako se je zgodilo tudi s Slovenijo.

Evropska zveza je ponudila nekatere instrumente za pomoč: finančno pod določenimi pogoji. Povsod, kamor je pomoč prišla, so se začele zadeve spreminjati. Slovenija pa je šla drugo pot. Zadolžila se je, ni pa izvedla reform, je bil kritičen Peterle.

Lukšič: EU je zadnih deset let delala za elito Igor Lukšič (SD) je pojasnil, da so reforme nekaj, kar stalno teče, pri tem pa se je treba vprašati, kakšen je njihov cilj. To, kar je počel EU v zadnjih desetih letih, je bilo predvsem delo za elito, na drugi strani pa je začela naraščati revščina, je dejal Lukšič.

Šoltes: Slovenija je za krizo kriva sama s svojo politiko Slovenija je za svojo krizo kriva predvsem sama s svojo politiko, vodila jo je z nekaterimi ukrepi, ki niso rešili težav brezposelnosti in niso odgovorili na vprašanje, kako na pot iz krize. EU je tudi v položaju, ko poskuša najti pot iz krize, ampak vsi priznavajo, da dosedanji ukrepi niso bili najbolj ustrezni, pa meni Igor Šoltes (Verjamem! Lista Igorja Šoltesa).

Zver: Slovenija bo suverena, ko bo porabila toliko, kot ustvari Milan Zver (SDS) je dejal, da smo še leta 2008 imeli osem milijard evrov javnega dolga. Ta hip pa ta znaša 28 milijard evrov. "Naša generacija tega denarja ne bo sposobna vrniti," je dejal Zver. Slovenija bo suverena država takrat, ko bo porabila toliko, kot ustvari, je še dejal. Želi si, da bi Slovenija čim prej postala darovalka, ne pa prejemnica pomoči.

Kacin: Slovenija je bila najboljša, zdaj pa nas prehitevajo po levi in desni Jelko Kacin (lista Kacin – Konkretno) meni, da se morata zamenjati tako EU kot Slovenija. Hitrost teh zamenjav pa je zelo omejena. Slovenijo je zadela privatizacijska katastrofa v obdobju finančne in gospodarske krize, zazijala je velika finančna luknja in to je dodatno breme zanjo. Slovenija je bila najboljša, zdaj nas pa druge države članice prehitevajo po levi in desni. Za to ni kriva Evropska unija, temveč predvsem mi sami. "Najprej moramo ustvarjati rast in izdajati evropske obveznice," meni Kacin.

Mencinger: V krizi sta tako Evropa kot Slovenija Jože Mencinger (Pozitivna Slovenija) pravi, da sta v krizi tako Evropa kot Slovenija. Jug Evrope je v krizi, to pa so predvsem države, ki so sprejele evro in ga po njegovem mnenju ne bi smele imeti. Slovenija je povsem normalna evropska država, povprečna država po vseh kazalnikih. Mencinger ne razume, zakaj se postavljamo na rep. Glede zadolževanja je pojasnil, da je tega veliko, treba pa je vedeti, da se je pri nas razdolžil zasebni sektor. Iz bank je v zadnjih letih odteklo 12 milijard evrov, medtem ko se je zdaj zadolžil javni sektor, ki je reševal banke.

Na vprašanje, kako bi lahko Evropa in Slovenija rešili vprašanje brezposelnih mladih, je Šoltes odgovoril, da je treba spodbuditi delodajalce, da zaposlujejo več in da prekerna delovna razmerja spreminjajo v redna delovna razmerja, prek davčne politike pa bi morali spodbujati zaposlovanje mladih. A samo to ne bo dovolj, potrebno je še ustrezno poslovno okolje, s katerim bo mogoče ustvarjati nova delovna mesta.

Lukšič: Devet milijard evrov za reševanje brezposelnosti mladih je premalo Prvak SD Lukšič pa je dejal, da je devet milijard evrov, kolikor jih EU v naslednji evropski perspektivi namenja za reševanje brezposelnih mladih, preprosto premalo. Treba je spremeniti proračun in mladim nameniti vsaj sto milijard evrov. Temu se bi morale prilagoditi tudi države in podjetja. Ta logika dobička, ki nas vodi zadnjih deset let (gre za to, da je pomemben samo dobiček, ne pa tudi to, ali so ljudje zaposleni in ali lahko živijo od svojega dela), je napačna in to je treba spremeniti.

Peterle poudarja dvoje Peterle kot nujno poudarja dvoje: konsolidirati Evropo in okrepiti vse politike, ki vodijo k gospodarski rasti. Druga zadeva pa je shema za mlade. Treba je gledati medgeneracijsko, ne pa voditi v spor med generacijami, je dejal.

Mencinger: Evropa mora del proizvodnje preprosto vrniti v Evropo Mencinger poudarja, da se reševanja vprašanja brezposelnosti ni mogoče lotiti brez gospodarske aktivnosti, ki je odvisna od povpraševanja. Evropa se mora vrniti v položaj, v katerem je že bila, v tako imenovano socialno tržno gospodarstvo, s takšnim trgom dela, kot smo ga že imeli. "V Evropo je treba vrniti gospodarsko aktivnost, ki smo jo izgubili zaradi iluzij, ki jih je imela Evropska komisija. Gre za tako imenovano ustvarjanje družbe znanja, kar je pomenilo, da bodo Kitajci delali proizvode, mi bomo pa njim prodajali znanje," je dejal in dodal, da Evropa del proizvodnje preprosto mora vrniti v Evropo.

Kacina skrbi, ali bo vlada znala počrpati denar, ki je namenjen za Slovenijo Kacina skrbi, ali bo ta vlada ali kakšna druga znala počrpati ta denar, ki je namenjen za Slovenijo. Druga pomembna stvar pa je po njegovem to, da moramo vlagati v infrastrukturo, prometno, telekomunikacijsko in predvsem energetsko. "Multiplativni učinki so pri tem največji in mi potrebujemo program zagona gospodarstva," poudarja Kacin.

Zver: Rešitev je razmeroma preprosta Da je rešitev razmeroma preprosta, potreben je le dokaj sistematičen pristop, pa meni Zver. Kot pojasnjuje, je kratkoročna jamstvena shema dober okvir za reševanje brezposelnosti mladih. Izvirni greh je po njegovem naš šolski sistem. Srednje šole bi morale biti bolj usmerjene v učenje skozi prakso. Univerze morajo biti veliko bolj odprte do potreb gospodarstva. Tako pa nastajajo nova delovna mesta, če se na šolah ustvarjajo profili, ki so konkurenčni.

V Evropi imamo 2,5 milijona delovnih mest, ki jih ne moremo zaposliti s profili, ki prihajajo z univerz, ker univerze v Evropi delujejo, ne da bi upoštevale potrebe gospodarstva, pravi Zver. Dodal je tudi, da so potrebni reforma trga dela in preostali ugodni pogoji za gospodarjenje. Meni tudi, da visoki davki ne bodo privabili novih vlagateljev.