Juncker in Schulz napovedujeta boj do zadnjega diha

ELS ima v novem 751-članskem Evropskem parlamentu največ sedežev, in sicer po zadnjih podatkih 213 (do zdaj je imela v 766-članskem parlamentu 265 sedežev). Dolgoletni luksemburški premier Juncker pričakuje, da bo postal predsednik Evropske komisije, saj je, kot pravi, zmaga ELS na evropskih volitvah kristalno jasna.

Schulz je izgubil, a še upa na položaj predsednika komisije Toda to je za zdaj račun brez krčmarja, saj njegov najresnejši tekmec, nemški socialdemokrat Martin Schulz, še ni vrgel puško v koruzo. Evropski socialisti imajo sicer 23 sedežev manj kot ELS, toda Schulz z besedami, da so v Evropskem parlamentu še drugi, napoveduje, da bo skušal dobiti podporo poslancev še kakšnih drugih strankarskih skupin in tako oblikovati večino.

Evropski liberalci – njihov kandidat za predsednika komisije je nekdanji belgijski premier Guy Verhofstad – so dobili 64 sedežev, kar je 20 manj. Sledijo jim evropski Zeleni, ki imajo 53 sedežev (njihova kandidata za predsednika komisija sta Nemka Ska Keller in Francoz Jose Bove).

Velik uspeh evroskeptikov in skrajne desnice, uspeh skrajne levice v Grčiji Na petem mestu so zmerno evroskeptični evropski konservativci in reformisti, ki imajo 46 poslancev (v tej skupini so med drugim britanski konservativci, ki so na teh evropskih volitvah doživeli poraz), štiri poslanske sedeže manj ima Združena levica, katerih kandidat za predsednika komisije je vodja grške skrajno leve stranke Siriza Aleksis Cipras. Ta je zmagal v Grčiji.

V novem Evropskem parlamentu bo 38 sedežev imela še radikalno evroskeptična EFD (v tej poslanski skupini je zmagovalna britanska stranka UKIP), 105 sedežev pa bodo imeli poslanci drugih strank, ki niso povezani v poslanske skupine. V to skupino poslancev spadajo tudi skrajno desni poslanci, na primer iz francoske Nacionalne fronte.

Tudi Juncker bo iskal podporo pri drugih poslanskih skupinah Tako kot Schulz pa bo tudi Juncker skušal dobiti podporo pri drugih poslanskih skupinah oziroma doseči široko soglasje – podpore ne bo iskal le pri socialistih, ampak tudi pri Zelenih in liberalcih. Edini, ki jih Luksemburžan že vnaprej izključuje, so skrajni desničarji.

Glede na to, da predsednika komisije predlagajo voditelji članic EU s kvalificirano večino, izvoli pa ga Evropski parlament z absolutno večino, je pomembno tudi stališče voditeljev evropskih držav.

Cameron in Orban proti Junckerju, Merklova ga podpira Madžar Viktor Orban, čigar stranka Fidesz je del ELS, nasprotuje Junckerju, prav tako Luksemburžana naj ne bi podpiral Britanec David Cameron. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki vodi najmočnejšo evropsko državo, za predsednika Evropske komisije podpira Junckerja in ne svojega rojaka Schulza.

Na nemških evropskih volitvah so z dobrimi 35 odstotki zmagali njeni konservativci, toda tudi socialdemokrati se niso odrezali slabo, saj so s 27,3 odstotka dosegli najboljši rezultat v zadnjih letih. Če bi Schulz postal predsednik komisije, bo to zelo neprijetno za železno kanclerko, saj bo v Bruslju dobila vztrajnega in odločnega nasprotnika, kar lahko pomeni oslabitev njene moči znotraj nemške velike koalicije.