Petek, 27. 3. 2015, 14.15
8 let, 7 mesecev
Zgodovina tekmovanja iz kemije
Z Aleksandro Kornhauser Frazer, profesorico, ki je del tekmovanja že od samih začetkov, smo se malce sprehodili skozi dolgo zgodovino tekmovanja iz naravoslovja.
Naravoslovna znanja imajo tolikšen pomen za človeštvo, da jih na ta ali oni način gojijo prav vsi na svetu – od vračev pri primitivnih ljudstvih do vrhunskih znanstvenikov v vodilnih svetovnih laboratorijih.
Tekmovanje je že od začetka imelo dva dela. "Prvi je bil test iz poznavanja vede – v našem primeru kemije. S tem smo želeli zagotoviti stabilne temelje mladim raziskovalcem. Kaj lahko se zgodi, da nekomu uspe zaradi spleta srečnih naključij, vendar ta niso pravilo, so velika izjema. Uspelo mu bo enkrat, zatem pa bo vsakokrat pogorel. To je tako, kot da bi se odločili pisati ZNANOST in se naučili samo teh šest potrebnih črk. S takim znanjem bi lahko napisali še NOS, STAN, NANO in morda še kaj, a malo. Mladi raziskovalci pa naj bi bili sposobni napisati še vse drugo in za to morajo poznati celotno abecedo vede. Ustvarjalnost mora temeljiti na doseženem znanju in hiteti od tam naprej."
Naloge so sestavljali skupaj učitelji iz osnovnih in srednjih šol ter fakultet. "To je bila tudi priložnost, da smo se pogovorili o odlikah in omejitvah učnih načrtov ter predstavili najučinkovitejše pristope," je dodala.
"Ti so bili in ostajajo glavni pobudniki tega neobveznega spoznavanja, da ne rečem kar soustvarjanja, zagotovo pa širjenja znanja. Njihovo delo je trajalo vse leto, tudi med počitnicami, zato zaključno tekmovanje ni bilo bistvo tega dela. To je bil samo nekakšen na pol uraden pregled dosežkov, še veliko bolj pa prijateljsko srečanje, ki smo se ga veselili tako učenci kot učitelji in tudi raziskovalci. Prinašalo je – in še prinaša – toliko poleta in vedrine. In tista sproščena izmenjava vtisov in izkušenj res vse obogati.